Nedeljska misel

Misli za sedmo velikonočno nedeljo.

Velikokrat rad rečem, da če bi Cerkev bila zgolj in samo človeška stvarnost, bi propadla v prvih dvajsetih letih svojega obstoja. Takrat in danes je (bilo) veliko mnenj, struj, pogledov in načrtov, kako in komu oznanjati Kristusa, deliti zakramente, sprejemati v občestvo in pričevati za vero. In vendar so pričevanje,[…]

Misli za peto velikonočno nedeljo.

Tako se je moralo zgoditi. Juda je moral najprej oditi od Jezusa in dvanajsterih in izpolniti, kar je o njem pisano v pismih. Ljubezen, s katero je Jezus ljubil apostole – tudi Juda –, je bila izdana, prodana in zlorabljena. Tako se je moralo zgoditi, da se je razodela v[…]

Misli za tretjo velikonočno nedeljo.

Ne zmore vsak dojeti takoj. Nekateri potrebujemo več časa, več priložnosti, da nam postane jasno, za kaj gre. Nekaterim ne uspe v prvem poskusu. To ne velja samo pri opravljanju vozniškega izpita. Tudi ko je bilo treba dojeti, da je Jezus vstal od mrtvih, se je Vstali moral večkrat prikazati[…]

Misli za drugo velikonočno nedeljo.

Tudi Tomaževo pričevanje oz. njegova drža je zato zapisana v evangeliju, da bi »verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu« (Jn 20,31). Tomaževo pričevanje in drža sta nam v spodbudo pri rasti v veri, ne pa pri trmastem[…]

Misli za Veliko noč.

Na veliki četrtek smo doživeli, da se je Jezus s kretnjo umivanja nog postavil pod človeka. Obnašal se je kot nekdo, ki nima ničesar, čeprav mu je Oče dal vse v roke. Na veliki petek smo doživeli, da je Jezus umrl in bil položen v grob – spodaj pod zemljo.[…]