Nedeljska misel

Misli na četrto velikonočno nedeljo.

Po pravici povedano: Komaj čakam, da se bo uresničila Jezusova napoved o eni čredi in enem pastirju. Komaj čakam, da bomo vsi delali tako, kot Jezus govori in ne kot mislimo mi, da je (edino) prav. Preslabo smo se izkazali ljudje, kar se edinosti in poslušanja tiče. Preslabo smo se[…]

Misli za tretjo velikonočno nedeljo.

Neznanih stvari in pojavov, neznanih ljudi in njihovih navad se ustrašimo, se zapremo pred njimi in ne vemo, kako si jih pravilno razlagati. Ker nas begajo, se z njimi nočemo soočiti in ukvarjati. Prav zato ostajajo zavite v tančico nevere, dvoma, nemogočega ali paranormalnega. Skratka: nečesa, česar si ne znamo[…]

Misli za drugo velikonočno nedeljo.

Človek je bitje čutov in na neki točki si želi stvari tudi videti in potipati, se prepričati na lastne oči, ušesa, usta, roke, srce… Sicer bi mu nekaj manjkalo. Človek, po drugi strani, zmore še nekaj več kot zgolj »zadovoljiti« čute – zmore vero. Zmore sprejeti za svoje, zmore vzeti[…]

Misli za Veliko noč Gospodovega vstajenja.

Zanimive in pomenljive so besede angela, ki jih je, sedeč v praznem grobu, rekel ženam: »Vem, da iščeta Jezusa, križanega.« Vem, da ga iščete, ker še vedno žalujete. Vem, da ga iščete, ker še vedno niste preboleli. Vem, da ga iščete, ker je izguba bila težka. Vem, da ga iščete,[…]

Misli na cvetno nedeljo

»Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ.« Evangelist je s temi besedami postavil spomenik temu tujcu. Cirena je namreč precej daleč od Jeruzalema, tam na SV današnje Libije. Morda se je Simon od tam priselil.[…]

© Župnija Izola 2021