Govoriti o našem Bogu, o Sveti Trojici, je po svoje nemogoče, saj človek ne zmore dojeti presežnega z lasnimi sposobnostmi, po drugi strani pa – ob razodevanju Boga samega – zmoremo nekaj reči. Bog ostaja skrivnost, vsaj dokler smo na tem svetu, se pa daje najti vsakemu, ki ga iskreno in dobronamerno išče.
Ena od prispodob, ki bi lahko vsaj malo povedala o našem Bogu, so agregatna stanja snovi, ki jih poznamo v stvarstvu: trdno, tekoče in plinasto. Obstaja sicer še (vodna) raztopina, a to so pravzaprav zelo majhni trdni delci razporejeni v tekočini, tako da bi to stanje izpustil.
Trdno stanje. Da je Bog zanesljiv, da je trdna opora in nekdo, ki ne zataji, razberemo že iz Svetega pisma. Prispodoba te zanesljivosti in trdnosti je recimo skala. Kdor zida na skali, ima trden temelj in nobena nevihta in druge neprilike ne bodo mogle porušiti hišo našega življenja. Pesek je sicer tudi trdna snov, a njegova zanesljivost je bližje (vodni) raztopini kot pa trdni skali.
Tekoče stanje. Voda je snov, ki daje življenje vsem bitjem. Voda je tista, iz katere je vse nastalo. Bog je izvor življenja in – med drugim z vodo – življenje tudi vzdržuje. Izvir vode, ki ga Bog ponuja, je tudi zdravilo in vodi v večno življenje. Pomislimo pri tem na krst, ki smo ga prejeli, in na blagoslovljeno vodo, s katero kropimo na primer naše domove in s tem prosimo blagoslova in varstva. Tekočina, ki je povezana z Božjim delovanjem, je tudi olje, s katerim smo maziljeni ob krstu, birmi, posvečenju in v bolezni ter nas okrepi, da smo »odpornejši« proti zalezovanju Neprijaznega.
Plinasto stanje. Bog je duh in pošilja nam Svetega Duha, ki je kot veter, kot zrak. Vemo, da nas obdaja in da brez njega ne moremo živeti, ne moremo ga pa videti. Milost in navdih sta očem in drugim čutom nevidna, vemo pa, da delujeta v našem življenju, če le »vdihnemo« vsaj malo Svetega Duha in pustimo, da se »vpije« v nas, v naše življenje.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.