Dragi Jezus!
Ni tako težko sprejeti in dojeti dejstva, da si se na svet rodil kot otrok v Betlehemu. Ni tako težko veseliti se in praznovati tvojega rojstnega dneva, kot danes radi rečemo. Konec koncev se nanj začnemo pripravljati več kot mesec dni prej in sicer tako, da prižgemo lučke po naših ulicah in trgih. Edinstven pojav. Ne verjamem, da bi se na kateri koli človekov rojstni dan začeli pripravljati in praznovati tako zgodaj. No, roko na srce, ne vem, če in koliko imamo v mislih in pred očmi tvoje rojstvo, ko krasimo naše kraje in mesta. Kakor koli. Človek je bitje svetlobe in v temi se ne počuti varnega. Ko so dnevi kratki in sonce prej zaide, prižgemo takšna in drugačna svetila okoli nas. Okoli nas.
Okoli nas najdemo veliko svetlobe, morda celo blišča, ki oznanja božični dogodek. V sebi pa… Dragi Jezus, umetna svetloba je in ostaja umetna. Prava svetloba ni tista, ki jo oddajajo lučke in sijalke. Kot nas uči evangelist, si prava svetloba ti, saj segaš v notranjost in preganjaš temo, ki se nabira znotraj nas: naše dvome, stranpoti, razočaranja, zamere, sovraštvo, nevero, površnost, obup in druge grehe. Okoli nas je lahko vse temno, hladno in sovražno, a le če je znotraj nas svetlo, bo tema okoli nas svetila kakor dan. Dragi Jezus, naj na letošnji Božič sprejmemo in odsevamo tebe, ki si edina prava svetloba. Pridi in – bolj kot vse lučke okoli nas – zasveti ti sam v nas.
Kdor tebe sprejme v zmedo in revščino (štalo in jasli) svojega življenja in ti v njih dá prostor, se rodi znova in se razodene kot Božji otrok. Kdor izbere tebe, ki si pravi Bog, in pričuje zate, ki si resnica, ki nas edina osvobaja, bo vedno prav izbral, saj bo izbral tako, kot želiš ti, ki nas ljubiš do te mere, da si trpel, umrl in vstal od mrtvih za nas in zaradi naše teme grehov. Dragi Jezus, v letu, ki se izteka, smo imeli veliko priložnosti za pravo izbiro. Večkrat smo bili zaprošeni, da izberemo ljudi in zakone, ki bodo vladali nad nami in govorili za nas. Žalosti me, da smo včasih izbrali manjše zlo in ne večje dobro. Izbirali smo ljudi in njihove zamisli, obljube in programe. Pa smo svojo izbiro ali negotovost prinesli predte in poslušali tvoj glas? Smo se odločili za voljo ljudi, za voljo tega ali onega moža oz. žene, za lastno voljo, ali za tvojo voljo? Smo izbrali tiste, ki so nam ali komu drugemu izmed ljudi po volji, ali tiste, ki so tebi po volji? Smo izbrali zaradi ljubega miru, ali da bi se po zemlji širil mir, ki so ga oznanjali angeli?
Dragi Jezus, naj v nas nikoli ne zmaga kri, volja mesa ali volja človeka, ampak tvoja volja. Zmaguj ti, da se ne bo več prelivala človeška kri; zmaguj ti, da ne bo volja močnejšega zatrla tiste, ki nimajo glasu in ne morejo izbirati; zmaguj ti, da se ne bo človekova svoboda, ki je tvoj dar, sprevrgla v izgovor za greh, nasilje in pohujšanje. Kdor se zanaša zgolj na človeka, njegovo voljo in moč, se mu ne piše dobro. Samo kdor izbere tebe, Jezus, bo svojo voljo in moč, darove in sposobnosti usmeril in izbiral za uresničevanje tvojega načrta odrešenja za človeka in vse stvarstvo.
Konec koncev si nas, dragi Jezus, izbral in poslal v svet prav zato, da bi bili tvoja podaljšana roka na tem svetu, da bi imeli oči, ušesa, usta in jezik, ki bi videli, slišali in spregovorili o tvojem delu, tvoji volji in tvojem miru. Pošiljaš in postavljaš nas na mesto, ki stoji na gori, in za svetilko, ki naj se jo postavlja na vidno mesto. Pošiljaš nas kakor pastirje in Janeza Krstnika, ki so bili dovzetni za tvoja znamenja in sporočila in bili voljni pričevati za to, kar smo videli, slišali in doživeli. Nismo mi tisti, ki naj odrešujemo svet ali se imamo za bogove. Namesto tega naj to prepustimo tebi, ki zmoreš vse. Od prvega človeka dalje smo ljudje v skušnjavi, da bi bili enaki Bogu. Veliko jih je že podleglo in se imelo za božanske, nesmrtne, vsemogočne in za rešitelje držav in ljudi, pa so žalostno končali oz. so končali tako, kot vsi umrljivi.
Dragi Jezus, odženi od nas skušnjavo, da bi se postavljali na tvoje mesto in da bi ljudje namesto tebe častili nas, naše uspehe, dosežke in sposobnosti. Naj ljudje nimajo nas za vsevedne in vsemogočne, ampak tebe, ki si pravi Bog. Naj ne podležemo skušnjavi samoodrešenja, samozadostnosti, samodržnosti in samohvale. Ne dopusti, da bi naše življenje pričevalo za nas same; ne dopusti, da bi gradili spomenike sebi, poveličevali in reševali, pomilovali in se smilili, živeli in umirali sebi. Naj ne pozabimo, da bomo dobili plačilo od tistega, za katerega bomo živeli in mu verjeli. Mesto, ki stoji na gori, in luč, ki sveti vsem v hiši, dobiva svetlobo od tebe in zmore biti priča, ker si ti tako dal in hotel.
Dragi Jezus, kakor pastirji za Betlehem in Janez Krstnik za tiste, ki so prihajali k njemu, naj bomo tvoje priče. Naj ljudje okoli nas vidijo in slišijo, da si dober do njih, da tvoja pravičnost rešuje in ne zatira, da so tvoje zapovedi kakor svetilka in smerokaz in ne mrtva črka in zatiralska prepoved. Kakor pastirji in Janez Krstnik, naj tudi mi v tebi zremo odrešenika, ki nas edini osvobaja. Kakor oni, naj bomo tudi mi veseli tvojih velikih del in naj te zaradi njih slavimo. Naj ne kažemo s prstom na človeka, ampak s svojim pričevanjem nate, ki si prava luč, edina resnica, Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.
Zapisal Luka Tul