Kaj bo ostalo? Kaj je neuničljivo in neminljivo? Na koga ali kaj se lahko zanesemo, ne da bi nas bilo strah za njegov obstoj? Katero zagotovilo nam je potrebno dati? Kdo nam ga lahko sploh daje? Ob današnjem evangeliju (Mr 13,24-32) namreč lahko samo čakamo, kdaj se nam lahko sesuje svet in nam zmanjka tal pod nogami – dobesedno. Če odmislimo to, da imamo ljudje sredstva, s katerimi lahko kar sami uničimo našo zemljo in jo dobesedno spremenimo v prah in pepel, potem nam gotovo naredi globok vtis katera od naravnih katastrof, ki se odvijajo na njej.
Današnji odlomek – po svoje se mi zdi škoda – nam ne predstavi, kaj je privedlo do teh Jezusovih napovedi o koncu sveta. Sprožilec je bil v tem, da so učenci občudovali tempelj v Jeruzalemu in bili prepričani v njegovo vekotrajnost. Jezus jim pove, da od njega ne bo ostal kamen na kamnu. Nato napove veliko zmedo in stisko, ki bo zavladala, in naposled – kot smo slišali – vesoljno razdejanje. Svet, kot ga vidimo, ne bo obstal, kar je človek zidal, še manj.
Vse to lahko – upravičeno – človeka navda z malodušjem in črnogledostjo, češ, a se sploh še splača delati, zidati in se zalagati za katere koli cilje. Če bo vse uničeno in če nič ni zanesljivo, potem kaj še počnem tukaj in zakaj? Ta evangeljski odlomek sproži v nas vprašanja o naših temeljih in njihovi zanesljivosti. Na kaj ali na koga se v življenju zanašamo? Na čem gradimo? Je to obstojno, ali kratkega diha? Lahko jutri vse skupaj odplakne voda, uniči ogenj ali odnese veter, ali ne? Kaj od tega, kar gradim, bo ostalo?
Jezus daje samo eno zagotovilo: njegova beseda ne bo minila. Če se zanesemo nanjo in jo imamo kot temelj, se ni česa bati. Katastrofe se zaradi tega ne bodo omilile ali zbežale; kar mora propasti in se sesuti, bo propadlo in se sesulo, toda… Jezusova beseda ne bo minila, Jezus ne bo zatajil. Kar je on povedal in obljubil, se bo izpolnilo. Se zanašamo na to? Ali pa so horoskop in druge vrste magije bolj prepričljive? Če se zanašamo na naravne pojave in znamo napovedati vreme, če nam človeški dosežki in napredek nudi neko gotovost, zakaj ne jemljemo zares tudi Božje besede, ki ni človeški umotvor in ne bo prešla?
Brez skrbi. Bogu se gre za nas in svojo besedo je dal zato, da bi bili varni in srečni vekomaj. Vse, kar dela, je za to, da bi nam bilo bolje in da ne bi podlegli ponudbi sveta in hudobnega duha.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul