Če koga dobimo s prsti v marmeladi ali z roko v žaklju, mu zapremo marsikatera vrata. Vprašanje je tudi, če smo se voljni z njim pogovarjati na štiri oči ali s pričami. Človeka pač sodimo po enem samem dejanju in ga kar takoj imamo za pogana in cestninarja, se pravi, drugorazrednega in izkoriščevalca. Če kdo greši ali ima kaj proti nam, se le stežka z njim usedemo in pogovorimo na štiri oči. Že v samem začetku si mislimo, da se ne splača. S tem pa zapremo vrata.
Jezus pa naroča, naj ne delamo tako. Ja, je težko in Jezus je zahteven, saj noče, da bi grešnik v svojem grehu ostal in se ne poboljšal. Ja, je težko stopiti k nekomu, ki dela narobe. Po navadi se bojimo, da nam bo naštel še naše grehe in nas tako postavil v pat pozicijo. Kako težko je razčistiti s preteklostjo! Že z lastno imamo težave, kaj šele s skupno. A Jezus ne zapira vrat. Nudi možnost, da se stvari popravijo, prebrodijo in nas ne bremenijo več.
Jezus ne zapira vrat. Če najdemo med seboj soglasje, če delamo na tem, da se znova srečamo in najdemo pot naprej, smo mu podobni. Ja, težko je usesti se za skupno mizo z nasprotnikom ali nekom, ki misli in dela drugače kot mi, kaj šele s sovražnikom ali nekom, ki nam je prizadejal globoke rane. Težko je. Kakor je težko gledati, slišati, misliti in delati, kakor to počne Bog sam. Kakor je težko izbrati, kar je Bogu všeč in se po tem ravnati. Kakor je težko odločiti se vsak dan za dobro in ne za greh. A križ, ki ga vsak dan vzamemo in nosimo, ni samo bolečina in trpljenje, nadloga in težava, temveč odrešenje, ki ga Bog pripravlja za nas in ga je uresničil v Jezusu.
Jezus vabi k soglasju. Soglasje pa odpira vrata celo pri Bogu. Soglasje v molitvi, pa tudi dobrih delih in nasploh v občestvu verujočih, odpira vrata pri Bogu. Soglasje naredi, da Bog usliši. To pa je nov izziv: zaupati v moč skupne molitve. Moliti vsak zase in po svojem namenu ni težava. Prav tako ni težava zapreti se za štiri zidove ali ždeti pred ekranom in vztrajati pri svojem. Priti skupaj in narediti nekaj skupaj pa spreminja svet in – kot rečeno – odpira vrata pri Bogu.
Ja, Bog pusti vedno odprto možnost za vrnitev, hkrati pa pusti tudi možnost, da ga kdo zapusti, se oddalji in dela celo proti njemu. A vrata ostajajo odprta. To seveda ni izgovor za človeške neumnosti in samovoljo, ampak znamenje, da Bog ne obupa nad človekom. Iščimo zato soglasje v molitvi in dobrih delih. Iščimo priložnosti, ko bomo naredili nekaj skupaj. Iščimo priložnosti in možnosti, kako odpreti vrata pri Bogu. In Bog bo med nami in z nami, uslišal bo prošnjo in nam ob pravem času namenil, kar potrebujemo.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul