Misli za trideseto nedeljo »med letom«

Nižje kot tako Bartimaj ne bi mogel biti. V najnižje ležečem mestu na svetu, Jerihi, ždi na tleh – in tako se tudi počuti. Vsi ostali so višje od njega, vsem ostalim gre boljše od njega. Ne zmore ničesar drugega, kot kričati: »Usmili se me!« In še takrat ga silijo, naj molči ter tako zapre in potlači vase svojo bolečino in svoje hrepenenje. Bog ve, kaj ga je bolj bolelo: njegovo žalostno stanje, ali prezir množice, ki hodi mimo in ga želi utišati. Čeprav njegove oči ne morejo gledati, točno ve, h komu naj se obrne.

Tudi vsak od nas lahko zelo hitro ugotovi, kaj je huje: Znajti se na tleh ali počutiti se na tleh, znajti se na dnu ali počutiti se na dnu – ne glede na nadmorsko višino. Ko je nekdo v podrejenem položaju, so drugi hitro pametni. Ko se nekdo znajde v stiski, preizkušnji ali sredi bitke, so hitro vsi generali, profesorji zdravniki, pravniki in svetovalci. Eden od slovenskih kantavtorjev poje celo: »Z dobrim se prjatlom vse lažje pretrpi,/ sploh če tvoj prjatu je še na slabšem kakor ti.«

Kaj prevlada v naši osebni stiski? Zmoremo reči: »Usmili se me,« ali spričo tistih, ki »kao« vse vedo, ostanemo tiho in sami pri sebi jamramo naprej? Slepi Bartimaj nam daje zgled učenca. Ne prosi za boljši in vplivnejši položaj, ampak za usmiljenje. Zaveda se svojega položaja, a hkrati ve, da je na potezi Jezus. Ko sliši, da ga je opazil in povabil k sebi, odvrže plašč, skoči pokonci in pohiti k njemu. Pripravljen je pustiti tisto, kar je do tedaj bilo del njegovega vsakdana (plašč in beračenje), in se dvigniti z najnižje točke. V svoji depresiji je pripravljen vstati in tudi po uslišanju hoditi naprej, iti za Jezusom iz Jerihe (najnižje ležečega mesta na svetu) in se dvigniti z najnižje točke.

Sredi množice »pametnih«, ki se obnašajo, kot se, kričijo, kar kričijo, in gredo neusmiljeno mimo, usmerimo svoj »usmili se me« k Jezusu, ki opazi in se odzove, povabi k sebi in odgovori na naš klic, kakor samo on zmore. Ko smo deležni njegove pozornosti, bližine in uslišanja, ne ostanimo tam, kjer smo, temveč spremenimo tudi mi nekaj pri sebi in zaživimo drugače, bolje, bolj sveto.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal: Luka Tul

© Župnija Izola 2021