Misli za tretjo velikonočno nedeljo

Prelepo je bilo, da bi bilo res. Učenci, ki so videli Jezusa in bili z njim pred ves čas pred vstajenjem, kar ne morejo verjeti in dojeti. Kako človeško jim spregovori Jezus: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?« (Lk 24,38). Nato se jim pusti dotakniti. Zgodba s Tomažem (Jn 20,19-31) se na neki način ponovi. Ne samo Tomaž, temveč vsak učenec se mora soočiti z dvomi in strahovi, ki jih nosi v sebi. Jezus pri tem pomaga v prvi osebi.

Na podoben način naj bi tudi mi, ki nismo videli in potipali Jezusa, reševali svoje dvome in strahove: Pustimo se nagovoriti, pustimo si odpreti um in poiščimo, kaj pravi Božja beseda. Želeti si videti in potipati ni nič nenavadnega – naposled se ponudi priložnost za to. Iskati odgovore na vprašanja in se ne zapirati vase, je znamenje resnicoljubnosti. Ostati v skupnosti, ki ji pripadamo, je v veliko pomoč – veliko glav ne samo več ve, ampak tudi bolj dodela smer, v katero iti.

Jezus ne ovinkari in ne zavaja. Težave se loti v njenem bistvu: On ni duh, ki bi strašil, ali govorica, ki buri duhove, ampak je otipljiva oseba, ki pokaže pot naprej, je odrešenik tudi v osebnih težavah in dvomih – pustimo mu, da spregovori, dotaknimo se ga, bodimo z njim. Ko se to zgodi, posnemajmo to Jezusovo držo in pristop. Če je nekoga strah, bodimo ob njem. Če nekdo dvomi, naj se ga dotakne naša izkušnja. Če še kar ne verjame, ga povabimo za isto mizo in jejmo z njim, ali pa naredimo skupaj kaj drugega. Tako se bo počasi odprl um in osvežil spomin.

Človeka najbolje poznaš in mu najbolj pomagaš, če si z njim. To je najprepričljivejše pričevanje. Jezus je lahko pregnal vsak dvom ravno s tem, da je prišel bil z njimi, in tudi učenci so lahko nadaljevali Jezusovo poslanstvo, ker so bili z njim, se zbirali v njegovem imenu in delali, kar jim je naročil delati v svoj spomin. Srečanje spreminja in nagovarja, usmerja in razodeva – zlasti tistim, ki iščejo, jih je strah in dvomijo.

Jezus je po vstajenju večkrat prišel k učencem, se srečal in bil z njimi. Tako je bilo potrebno. Ni nujno, da se rešitev pokaže takoj in dvomi razblinijo hipoma. Večkrat se zgodi, da je potrebno vztrajati in iskati dlje, kot bi si želeli. Tako je potrebno. Zapletenejša je težava, dlje jo je potrebno reševati. Lahke in hitre rešitve nikoli ne rešijo velikih izzivov.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021