Zanimiva zamenjava se zgodi na poti v Emavs: Bog, ki vse ve, se dela tujca in nevedneža; ljudje, ki ne zmoremo dojeti bistva, se delamo, da vse vemo. Kljub temu – ali pa prav zato – Boga zanima, kaj nam gre po glavi, se nam približa, zaplete v debato in ostane z nami. Se prikrije in hkrati razodene. Je naše srce pripravljeno, voljno poslušati in prepoznati Boga? Se ogrejemo, ko se pogovarjamo z Bogom?
Kleopa in še en učenec sta – ne da bi vedela – v tujca pritajenemu Jezusu »deklamirala« evangeljsko sporočilo, veselo vest o Jezusu, ki je delal čudeže, oznanjal z mogočno besedo, trpel, umrl in vstal od mrtvih. Vse vesta do potankosti, a ne dojameta bistva. Kot bi se ne poslušala, medtem ko govorita o tako pomembnih stvareh. Jezus posluša, pusti, da se izpovesta.
Njuna drža je tipična za nekoga, ki se za preverjanje znanja »napifla« na pamet: ve vse, a ne razume, kaj govori; ima vse podatke, ne zmore pa jih povezati med sabo; kot se hitro nauči, tako hitro tudi pozabi naučeno. Škoda, saj se tako oddalji od bistva in od sporočila. Veliko ljudi se je oddaljilo od tega sveta, ker se v njem ni več dobro počutilo, a je hkrati zašlo na verske in miselne stranpoti.
Kdo je torej tujec, ki ničesar ne ve? Jezus ali učenca? Smo tudi mi kdaj kot tujci na lastni zemlji, ker ne dojamemo znamenj in ne povežemo dogodkov; gledamo in poslušamo, a hkrati ne vidimo in ne slišimo? S tako držo dajemo vtis, kot da se nas ne tiče. Res je, da smo začasno na tej zemlji in da je naša domovina v nebesih, a hkrati pa nam je ta svet zaupan in smo zanj odgovorni. Življenje na tem svetu ni beg v Emavs, ampak romanje v nebeški Jeruzalem; ni tavanje brez cilja, ampak pot usmerjena proti cilju.
Jezus jima z besedo povzame vse, kar piše o njem, in s kretnjo pokaže, kdo je in na kakšen način deluje. Enako je pri sveti maši: poslušamo Božjo besedo in jo (tako upam) ob razlagi premišljujemo, prepoznamo Jezusa v razlomljenem kruhu, ga povabimo v svoje srce in povemo še drugim svojo izkušnjo z njim. Naš prihod v cerkev k sveti maši je svojevrstna pot v Emavs, odhod nazaj domov pa romanje v Jeruzalem.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul