Sveto ali jubilejno leto je že v Svetem pismu, natančneje v tretji Mojzesovi knjigi (25,8-54), opisano kot priložnost za odpis in poravnavo dolgov vseh vrst. Vse to pripomore, da se vzpostavi stanje, ko ima vsak dovolj za življenje in lahko znova dostojno živi. Ne imeti dolgov je gotovo velik blagoslov in velika milost zlasti za nekoga, ki – iz različnih razlogov – težko shaja in mora dobro paziti, kako bo prišel do konca meseca. Določila iz tretje Mojzesove knjige se v precejšnji meri nanašajo na zemljo, kajti kdor je imel zemljo, je lahko preživel. Danes bi morda katero drugo vrsto imetja opredelili kot temeljno: stanovanje, hiša, služba, zaslužek…
Jezus v današnjem evangeliju (zlasti v Lk 4,14-21) okliče sveto leto: ubogi slišijo blagovest, jetniki so na prostosti, zatirani zopet svobodni, slepi znova vidijo in nastopi leto, ki je ljubo Gospodu. V tem letu bodo poravnani ne toliko tisti običajni dolgovi, ampak predvsem notranji dolgovi, notranje stiske in notranje rane. Dolgovi so tudi tiste škodljive posledice in škoda, ki jih povzročijo naši grehi. Odpis oz. odpuščanje se torej dotakne človeka samega, njegove notranjosti, ne zgolj njegovega imetja.
Tudi mi smo na sveti večer vstopili v tako sveto oz. jubilejno leto. V njem imamo kristjani priložnost odpisati oz. odpraviti dolgove, zlasti tiste, ki se jih ne vidi in morda prav zato najbolj bolijo: zamere, krivice, izkoriščanja, grde besede, nasilje vseh vrst, razvade in druge grehe, s katerimi smo oškodovali sebe, bližnjega in delali proti Božji ljubezni. V očenašu molimo med drugim: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Bog daj, da bi zmogli v tem svetem letu odpustiti. Tako bomo vlili novo upanje v naše odnose, v naš svet in v našo družbo. Naše romanje po tej zemlji bo lažje in prijetnejše; znova bo odkrilo smisel, ki ga je greh razjedel, znova bo videlo pravo smer proti cilju.
Jezus je razglasil in tudi udejanjil Božje odpuščanje do človeštva. Sin je poslan na svet, da odkupi človeka, da poravna njegov dolg, njegov greh do Boga, ki ga človek sam ne more poravnati ali izbrisati. Bog sam pošlje pomoč in daje milost, da se greha lahko osvobodimo, da nam je greh odpuščen, da pridemo iz zapora zasvojenosti, lenobe, zavisti, zamerljivosti in drugih nagnjenj, ki nas vodijo v greh, ter vseh možnih sužnosti, ki grenijo in uničujejo naše odnose in življenja. Bog ni podvržen grehu in smrti, zato nas samo on lahko obojega odreši. Zaupajmo in naj se v tem zaupanju v nas stvari premaknejo na boljše.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul