Današnja Božja beseda (Jon 3,1-5.10; 1Kor 7,29-31; Mr 1,14-20) sporoča, naj verniki gledamo na ta svet, na človeka, na stvari, navade… kakor gleda Bog in ne kakor človek. Kjer in kadar nastopi Božja vladavina, ni mogoče več doživljati, razmišljati, računati in se obnašati na enak način kot prej. Ko naposled človek sprejme Božjo logiko, mu postane človeška logika tuja. Da ne bo pomote: to ni beg od sveta ali sprenevedanje, temveč dojemanje z Božjega zornega kota.
»Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo« (Mr 1,15), pravi Jezus danes. Bog je izbral pravi, najugodnejši trenutek, da začne s svojim delom. Začenja pa takrat, ko se zdi, da človek – kot običajno – želi drugemu človeku vsiliti svojo držo. Janeza Krstnika zaprejo v zapor, ga želijo utišati in »spreobrniti«, da ne bi več oznanja, kar je. A Bog se ne ustavi. Jezus, Božji Sin, začne oznanjati, naj se človek začne spreminjati od znotraj: naj spremeni svoj slog življenja, svoje obnašanje, svoj pogled, svoje razmišljanje… in jih poistoveti z Božjimi. Ne zgolj na splošno ali s pridiganjem, ampak s konkretnim, osebnim vabilom.
Tudi sam lahko rečem, da me osebno vabilo najbolj nagovori, najbolj vzbudi zanimanje. Jezus se posluži ravno te metode, da bi se človek spremenil, da bi on osebno sodeloval pri uresničevanju Božje zamisli za ljudi in za ves svet. Ljudje smo vajeni stalnic, vzorcev, obrazcev, natančnih navodil, gotovosti, zagotovljenih sedežev, lastnega vrtička… Bog pa kliče k uresničevanju poslanstva, h gibanju, odkrivanju, mreženju, širjenju lastnega obzorja in miselnega dometa. Bog želi, da svoj prostor pod soncem, svoje poslanstvo ne samo najdemo in si ga zagotovimo, zakupimo in se ga navadimo, temveč da damo na razpolago drugim, prepustimo v roke Bogu samemu. Veliko lažje je loviti ribe, kakor pa nagovarjati ljudi, veliko lažje je ukvarjati se sam s sabo, kakor pa z bližjimi, veliko lažje je narediti križ nad človekom, kakor pa mu dati priložnost. Skratka: veliko lažje je prilagoditi se temu svetu, kakor pa gledati kot gleda Bog. Tudi Jona je bil tak, tudi apostol Pavel, dokler je bil še Savel, tudi Simon, Andrej, Jakob in Janez preden jih je Jezus povabil, naj grejo za njim.
Na človekovo življenje je potrebno začeti gledati drugače, kakor nam ponuja televizija, reklame, filmi in podobno. Še več. Na Boga je potrebno začeti gledati drugače, kakor nam ponuja svet. Že v Prvi zavezi je bilo tako, ko nastopi Jezus pa sploh. Če torej zaupamo, da je Bog tisti, ki naj vlada, če verujemo, da Sveti Duh vodi Cerkev in svet, pustimo, da se tako zgodi. Vzemimo zares njegovo vabilo: »Hodi za menoj«, posnemaj mene, gledaj, kakor gledam jaz, obnašaj se, kakor se jaz, imej rad, kakor jaz.
Pustimo Bogu, da spremeni, kar je potrebno spremeniti, pustimo mu, da v pravem trenutku tudi dela, in sledimo mu, prepustimo se mu, kadar ta njegov pravi trenutek pride.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.