Misli za tretjo adventno nedeljo.

Roko na srce. Danes smo navajeni, da se z nami dela v rokavicah in ne grobo, ravna zlepa in ne zgrda, vabi in ne prisili, vpraša in ne ukazuje, priporoča in ne primora, prosi in ne zahteva. Kajti zavedamo se svojih pravic, svoboščin in osebne svobode. Po drugi strani pa v imenu istih pravic, svoboščin in osebne svobode z bližnjim delamo vse prej kot v rokavicah, vse prej kot zlepa, mu grozimo, ga obtožujemo, ga ne ubogamo in ga imamo za zlobnega, nemogočega in grdega.

Kaj bi danes naredili, kako bi danes ravnali z Janezom Krstnikom? Česa vsega bi ga obtožili, kaj mu naprtili? Njegove besede, ki smo jih slišali v današnjem evangeliju, so prava milina v primerjavi s tem, kar je še povedal. Kralj Herod je naposled ukazal, naj ga obglavijo, danes bi ga verjetno kako drugače utišali. In vendar Janez Krstnik v vsej svoji milini in ostrini ni nikogar pozival k uporu, nasilju in zatiranju. Oznanjal je krst pokore in v znamenje tega ljudi oblival z vodo. Ljudem je govoril, naj se odpovejo grehu, vzamejo zares Božjo besedo in tako odprejo vrata odrešenju. Sam je živel spokorno in ni se branil, ko ga je kralj Herod dal zapreti. Tudi se ni imel za odrešenika, ampak je z »opomini oznanjal ljudem evangelij« – veselo novico.

Množicam, izterjevalcem davkov in vojakom je dal po eni strani zelo splošna navodila, po drugi strani pa zelo jasne napotke. Ljudje imamo radi natančna navodila – zlasti ko vse odpove in si ne znamo sami pomagati. Natančna navodila nas usmerjajo in učijo, kako je najbolje doseči nek rezultat, ali uporabljati nek pripomoček. Ko pa pogruntamo sistem, se znamo – bodimo pošteni – navodilom tudi izmikati in jih zaobiti, računati na toleranco in tako naprej.

Janez Krstnik govori o tem, da bo prišel odrešenik, ki bo ločil seme od plevela in pšenico od ljuljke, ki bo počistil mlatišče, spravil žito in plevel naposled zažgal. Janez Krstnik daje navodila in opominja, naj začnemo pri sebi. Pri sebi naj najprej ločimo seme od plevela, pšenico od ljuljke, počistimo pred svojim pragom in spravimo žito. Odrešenik bo naredil svoje in dokončal delo, mi pa imamo priložnost, da s tem delom začnemo. Mesija bo odrešil ves svet, mi pa imamo priložnost izboljšati svoj košček sveta. Če tako naredimo, pripravimo pot in olajšamo delo Bogu samemu.

Kaj naroča Janez Krstnik? »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Danes bi rekli, da spodbuja k dobrodelnosti in solidarnosti. Kaj še reče? »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Danes bi rekli, da opozarja pred zlorabo oblasti. Še kaj pove? »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Danes bi rekli, da kliče k obzirnosti in hvaležnosti za to, kar prejemamo. Nič posebnega, nič novega, nič kompliciranega. A ravno te preproste stvari nas dela boljše. Ravno to pripravlja pot Odrešeniku. Ravno to olajša delo Bogu.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021