Blagri in gorje, ki jih Jezus pove svojim učencem, razodevajo njihovo preroško službo. Ti učenci so bili ne samo iz Judeje in Jeruzalema, niso bili samo izmed izvoljenega ljudstva Prve zaveze. Med njimi so bili tudi tako imenovani pogani, pripadniki drugih verstev. Tudi oni slišijo te besede. Ne nazadnje so tudi oni slišali in videli preroke, ki jih je Bog poslal. Tudi oni so poklicani k tej službi, k temu poslanstvu. Blagri in gorje so Jezusova opredelitev preroka.
Ko govorimo o prerokih, je pomembno reči, da to niso navadni vidci, jasnovidci ali šlogarji. Prerok načeloma ni nekdo, ki napoveduje prihodnost, temveč zna v dogodkih sedanjosti razbrati in razložiti znamenja časov. Včasih se ti dve lastnosti prekrivata. Prerok je nekdo, ki opozori na ugoden čas za Božji poseg v človeško zgodovino. Resnični prerok pa, kot beremo v spisih Prve zaveze in tudi v današnjem evangeliju, ni nekdo, ki bi laskal ljudem. Prerokov načeloma niso imeli radi, zlasti njegovi najbližji in njegov lasten narod.
Zato je velika skušnjava za preroka, da govori tisto, kar ljudje radi slišijo. A to je past. Jezus jasno pove: »Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki« (Lk 6,26). Komu pa ni všeč zmagovati zlahka in si ustvariti dobro javno mnenje? Jezus svari pred tem tako, da štirikrat izreče gorje. Nevarno je namreč, da se človek prenajé vsega dobrega in postane razvajen in razvajajoči.
Pravi in pristni prerok ni všeč ljudem, vsaj ne vsem. Pravi in pristni prerok je tisti, ki naposled nastrada, ki se mu ne godi dobro, ki je ubožec, žalosten, lačen in osovražen. Ljudje takega preroka pustijo na cedilu in mu pripravljajo grob, mu zamerijo do groba in ga izženejo iz svojega občestva. Še več. Prerok sicer je trn v peti mnogim, a ni tisti, ki bi jim nastavljal zanke in pasti. Prerok opozori pred zankami in pastmi, ki so že postavljene. Prerok vidi preko zank in pasti in nakaže, kako se jim izogibati.
Bodimo pošteni. Bogastvo, prenajedanje, veseljačenje in laskanje niso edine pasti in zanke, v katere se ljudje in lažni preroki ujamejo. Enako velja za uboštvo, žalost, lakoto in osovraženost. Človek težko vidi preko obojega. Težko je biti pravi in pristni prerok tako v enih, kot v drugih okoliščinah. V blaginji nismo dovzetni za nevarnosti, v stiski pa težko vidimo izhod iz nje. Jezus nas vzgaja ravno k temu: gledati onkraj, videti tudi drugo plat, ugotoviti, kaj okoliščine prinašajo, videti znamenja časov, zaznati ugoden trenutek in se veseliti Božjega posega.
Bog namreč gleda onkraj, vidi drugo plat, pozna okoliščine, pošilja znamenja, izbere pravi trenutek in poseže v življenjsko zgodbo. Prerok je tisti, ki se tega Božjega gledanja, delovanja in uvida »naleze«, Bog mu pošlje ta »virus«. Navaden videc, jasnovidec in šlogar tega ne zmore, saj dela na lastno pest in za lastno denarnico.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi – tudi kadar vas ljudje ne bodo imeli radi. Amen.
Zapisal Luka Tul