Morda bi lahko Jezusove besede Marti: »Skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno,« v bolj sodoben jezik prevedli takole: Rajši imeti eno službo in jo opravljati z vso predanostjo, kot pa imeti dve in jih opravljati napol. V času množične ponudbe in povpraševanja, hitenja in natrpanih urnikov je velik izziv izbrati eno in najpomembnejšo stvar, ki se ji nato v celoti posvetimo, ter tako ohraniti notranje ravnotežje.
Da. Jezus vabi k notranjemu ravnotežju, ki se nato odraža v konkretnem delovanju. Molitev in delo, meditacija in akcija, praznik in delavnik so dvojice, ki so že precej časa temeljne smernice v naši kulturi. Ravnotežje znotraj teh dvojic je zelo pomembno, saj človek živi od obojega.
Ko vidim starše, kako so postali taksisti za svoje otroke, kako morajo po službi še po opravkih, kako morajo iz službe in negovati otroka, ki je zbolel ali se poškodoval, jim resnično privoščim, da ne bi pozabili nase, da bi si vzeli čas zase. Otroci namreč živijo iz odnosa staršev. Če je njun odnos trden in zanesljiv, če ga ne zamajajo razne predvidljive in nepredvidljive nujnosti, ki jih življenje zahteva, je družina v precejšnji meri na dobri poti.
Če je Jezus – kljub mnogim stvarem, ki nas zaposlujejo – dobrodošel in sprejet v naši hiši, bomo veliko lažje ohranili notranje ravnotežje. Če v sivem vsakdanu Jezus najde prostor v naši hiši, bo to tista svetla točka, ki sivini doda svetlobo in tako naredi razliko, naredi dan bolj veder in svetel. Če pa namesto sivine nastopi noč, je ta dodana svetloba še toliko bolj dragocena.
Kakor je Marti Jezus pomagal pri iskanju ravnotežja in prave mere, tako pomaga tudi nam. Njegova beseda je kot kompasova igla: pomaga nam ohranjati temeljno smer, kljub temu, da nas zanese v eno ali drugo stran; pomaga nam hoditi proti cilju, čeprav ga ne vidimo ali kako drugače zaznamo; daje nam gotovost, ko katera oporna točka odpove.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul