Učencem, katerih glasnik je tokrat apostol Janez, je v pohujšanje, da nekdo, ki ni apostol, opravlja dela, ki jih opravljajo oni. Zanimivo. Ni težava v tem, da ne hodi za Jezusom, temveč da ne hodi za njimi, apostoli. Kot bi hotel reči, da ni »naš« in zato ne sme delati, kar delamo mi. Jezus pa opozori, da naj se ne pohujšujejo nad drugimi, temveč pazijo nase in dajejo dober zgled, da ne bi bili v pohujšanje.
Ni težko opaziti, kako se obnašajo drugi, kako slab zgled dajejo in kaj vse narobe delajo. Ni težko biti ekskluzivist in si pridržati položaj zase, ne pustiti nikogar blizu in ljubosumno varovati svoj stolček. Tudi apostoli niso dojeli, da ni nujno biti »naš«, da lahko nekdo dela dobro in opravlja Jezusova dela. Nauk zgodbe: Kar koli delaš za Jezusa ali iz spoštovanja do njega, je v redu in cenjeno. Če nekdo dela za Jezusa, čeprav ni »naš«, dela prav, ne ostane brez plačila in je Bogu všeč. Ni torej važno, kateri skupini ljudi pripadaš, katero izročilo ali navada ti je bolj všeč in kdo so tvoji somišljeniki, temveč da delaš, kar dela Jezus in da si njegov učenec.
Pohujšanje ne pride od zunaj. O tem je Jezus, vsaj posredno, že govoril, slišali smo ga lahko kakšno nedeljo nazaj. Kar omadežuje človeka, prihaja iz njegovega srca, kjer se rodijo grehi in hudobne misli. Pohujšanje je torej odziv ali nagib, ki se rodi predvsem v nas in se razplamti v naših besedah in dejanjih ter tako postane vidno navzven in tako nagovori ali prevzame še koga.
Jezus zato opozori učence, naj pazijo nase, na svoje oči, roke in noge. Pazijo naj na svoje poglede, dejanja in korake. Ti naj ne bodo v pohujšanje. Raje pohabljen kot pohujšljiv, bi lahko rekli. Si predstavljamo, kakšen bi bil svet, kjer bi drugim rezali roke in noge ter izdirali oči, ker nas pohujšujejo ali dajejo slab zgled, grešijo ali so hudobni? Po moje bi se pobili med seboj. »Ker si me nalašč spregledal, ti bom izdrl oči.« »Ker si me prevaral ali okradel, ti bom odrezal roko.« »Ker se ti ni dalo vstati in iti delat, ti bom odrezal nogo.« »Ker mi nisi všeč, je bolje, da umreš.« Groza in strah.
Raje kot obtoževati ali se znašati na bližnjimi, pazimo nase: na svoje oči, roke in noge, na svoje poglede, dejanja in poti. Morda kdo gleda, dela ali hodi drugače kot mi, morda ni »naš«, a zato še ni hudoben, grd ali v pohujšanje.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul