Po krščansko bi lahko rekli: Če ne poslušajo evangelija in pisem apostolov, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane. Pretresljivo. Še kako resnično. Kakor takrat niso verjeli, da je Jezus vstal od mrtvih, tako še danes del nas, ki se imenujemo kristjani, ne verjame v vstajenje od mrtvih. To je sicer statističen podatek in gotovo ne pove vsega, saj je vero težko ocenjevati s statističnimi prijemi. Vseeno pa je stvar zelo zgovorna. Res je, da je samo enemu uspelo vstati od mrtvih in da je to statistično zanemarljivo in nezanimivo. Res pa je tudi, da je krščanstvo zlasti vera in ne zgolj religija ali merljiv pojav v družbi.
Če se čudež zgodi, še ne pomeni, da ga bo kdo kot takega tudi prepoznal ali celo sprejel vero. Čudež – kakor je razvidno tudi iz vrstic današnjega evangelija (Lk 16,19-31) – mora imeti svoj temelj v veri. Vera pa – vsaj krščanska – se napaja iz evangelija in drugih spisov Nove zaveze. Če njih ne jemljemo resno, ne bomo verjeli, da je nek dogodek čudež. Če jih ne jemljemo resno, ne bomo rastli v veri in videli, razumeli in si vzeli k srcu čudežev.
Na tem mestu bi lahko svoj nagovor tudi končal. Brez pomena je namreč razlagati Božjo besedo, če je nismo pri sveti maši ali tudi sicer niti slišali, ali si zapomnili, o čem govori. Enako je s čudežem. Sam na sebi ni zanimiv in ne pripomore k rasti in potrditvi v veri. Zato pa je nevarno, da pri nagovorih, ki jih slišimo med bogoslužjem, in čudežih ostanemo pri statističnem podatku, zbiranju točk ali izpolnjevanju tabele s kljukicami. Nič od tega ne bo pripomoglo k rasti v veri.
Vabim torej, da radi v roke vzamemo Sveto pismo, zlasti evangelije in druge spise Nove zaveze. V njih nam je na najboljši način predstavljeno Jezusovo življenje in pomen, ki ga ima za nas. Če se lahko pri čem navdihujemo in zgledujemo, je to ravno Sveto pismo. Če je kaj težje razumljivo, vprašajmo za razlago. Na voljo so nam cerkveni očetje in drugi, ki so Božjo besedo prenesli v življenje in jo razlagali na podlagi prigod in nezgod zemeljskega življenja. Lahko se naslonimo na izkušnjo nekoga, ki nam je za zgled v veri. Začnemo lahko pri svetnikih ali pa pri znancu ali prijatelju, za katerega vemo, da je trden v veri.
Čudež je Božje delo. Čudež ni človeški umotvor ali plod človeške ustvarjalnosti. Če verjamemo Bogu in njegovi besedi, bomo verjeli tudi, da se je čudež zgodil. Sicer pa se jih lahko zgodi brez števila, pa jih še opazili ne bomo, ali pa bomo zamahnili z roko in jih ne jemali resno. Celo Jezus, kot nam poroča evangelij, ni mogel storiti čudežev, kjer niso sprejeli vere vanj, kjer niso verjeli njegovi besedi.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul