Ko poslušamo Jezusov govor na gori (Mt 5-7), je zelo pomembno imeti pred očmi to, da je Jezus prišel izpolnit postavo (Mt 5,17). Jezus je sam izvršil, kar je govoril in naročal svojim učencem. Ni samo učil, ampak tudi delal, kar je učil. Vsem je dal zgled, kaj pomeni biti popoln, kakor je popoln nebeški Oče, ki »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Mt 5,45).
Ljudje načeloma nimamo težav in ni nam težko delati po načelu »oko za oko in zob za zob«. To je zelo velik napredek v primerjavi s krvnim maščevanjem in maščevanjem nasploh. Konkretno: povrniti je treba toliko, kolikor smo se zadolžili. Spor je tako zglajen in škoda poravnana. Stanje je tako, kot je bilo prej. No, niti ne, saj se obema stranema pozna, da je nastala škoda in da se je zgodil spor. Jezus v govoru na gori in s svojim zgledom postavi letvico višje.
On sam je nastavil obe lici (pa tudi hrbet) tistim, ki so ga pretepali; vzeli smo mu ne samo obleko in plašč, ampak tudi dostojanstvo; prehodil je ne samo pot zemeljskega življenja (do smrti in groba), ampak šel skozi grob in strl smrt; nikomur ni obrnil hrbta, ampak se je dal za nas vse. Trpel, umrl in vstal je ne samo za »svoje«, ampak tudi za nasprotnike, sovražnike in preganjalce. Nihče ni izvzet, ko gre za odrešenje.
Je to pretežko ali preveč? Je prezahtevno in se zdi nemogoče? Gotovo nas kdaj taka misel preveva in bi raje ostali pri prejšnjem in delali po starem. A kaj bi s tem pridobili? Brez dvoma ne zmoremo vsega tega izpolniti »na horúk« ali postati takšni čez noč. Če Bog daje možnost vsem, da rastejo v njegovi popolnosti, nas ne bo pustil na cedilu in nam ne bo odtegnil svojega sonca in dežja. Ko bo opazil naš trud in zalaganje, nas ne bo pustil brez pomoči. Tudi ko sam na križu ni zmogel več ničesar, je molil za tiste, ki so z njim delali, kar so. Če in ko sami več ne zmoremo, še vedno lahko vse izročimo Očetu – tudi preganjalce in sovražnike.
Ustvarjeni smo po Božji podobi in dana nam je možnost živeti njegov način življenja. Prve nismo izgubili zaradi greha, v drugi pa moramo rasti – vse življenje na zemlji. Prav zato nam je na vsakem koraku v pomoč Jezusov zgled. On ostaja naš prijatelj in sopotnik, tudi ko nosimo križ, nas sovražniki, preganjalci in nasprotniki udarjajo, nam vzamejo vse in ne vračajo. On ne hodi z nami samo takrat, ko je vse lepo in prav. On nas ima rad, tudi ko ga mi nimamo; on nam ostaja naklonjen, tudi ko grešimo. Če drugega ne, prosimo za moč, da bi zmogli živeti njegovo držo, kadar je težko, zahtevno in se zdi nemogoče.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – na vse. Amen.
Zapisal Luka Tul