»Blizu je bila pasha, judovska velika noč.« Te besede dajo znamenju pomnožitve kruha dodaten, globlji pomen in povezavo z dogajanjem v času Prve zaveze in dogodki, ki se šele bodo zgodili. Evangelist Janez je namreč pogosto večplasten in namiguje na vsaj še eno stvar ali dogodek. S tem nas želi naučiti nekaj več o Jezusu in poglobiti našo vero vanj. V tem primeru je »sredstvo« pasha oz. velika noč.
V času Prve zaveze je Bog ta praznik postavil ob izhodu iz Egipta. Jagnje je bila žrtvena in obredna žival, katere kri je bila znamenje, ki je odgnalo angela pokončevalca. Opresniki, nekvašen kruh, pa je prav tako bilo spomin in znamenje odhoda iz Egipta, ki se je zgodil hitro, sredi noči, tako da kruh ni utegnil vzhajati. Jezus se poistoveti z jagnjetom in kruhom: sam postane žrtveno jagnje, ki odvzema greh sveta in rešuje večne smrti, in kruh, s katerim se verniki hranimo za večno življenje.
Jezus je blizu temu, da se pasha oz. velika noč zgodi na njem samem. Blizu je čas, ko bo ljudstvo, ki je ostalo brez vsega, je nebogljeno in lačno, deležno odrešenja, zveličanja, odkupitve. Blizu je čas, ko bo Bog po Jezusu, z Jezusom in v Jezusu sklenil novo zavezo z ljudmi in jih dokončno rešil suženjstva, to je, suženjstva greha. Blizu je čas, ko bo Jezus dal sam sebe v hrano za nas in potešil lakoto, ki je hrepenenje po večnosti, po Bogu, in ki je nobena hrana in noben denar ne more potešiti ali odplačati.
Kar lahko storimo mi, je, da – podobno kot deček s hlebi in ribo – prinesemo pred Jezusa svojo revščino (kar predstavljajo ječmenovi hlebi in riba), svojo lakoto, svoje življenje. Iz tega malega, kar imamo, lahko Bog stori veliko in še ostalo bo. Jezus je naša velika noč, po kateri smo deležni daru odrešenja. Jezus je kruh, ki nas nasiti. Jezus je jagnje, ki prelije svojo kri in odžene smrt.
Kakor je Bog ob izhodu iz Egipta poskrbel za svoje ljudstvo, tako je poskrbel tudi z Jezusovo veliko nočjo, z njegovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Jezusa ne zmanjka, nihče ni prikrajšan. Si upamo biti kakor tisti deček s hlebi in ribo? Kakor je z njegovim prispevkom Jezus poskrbel za vse, tako lahko z našim. Ne preštevajmo in ne preračunavajmo, ne delajmo si vseh možnih razlogov in ne postavljajmo si vseh možnih ovir, kako stvari niso mogoče.
Velika noč, odrešenje, spreobrnjenje, sprememba in ne vem, kaj še vse, se mora zgoditi tudi na nas in s točno tisto revščino, ki jo živimo in imamo. Če jo bomo skrivali, če bomo sami sebe prepričali, da je tudi Bogu nemogoče kar koli spremeniti, se ne bo zgodilo nič. Tisti deček je imel pet hlebov in dve ribi. Kaj imamo mi?
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul