Zdi se, kot da ljudje računamo na to, da bo šlo nekaj zelo narobe, kot da že kar vemo, da se bo polomija zgodila. Vprašanje, ki so ga Jezusu postavili farizeji, kaže ravno na to: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Očitno smo zelo ponotranjili glavni Murphyjev zakon, ki pravi: »Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo.« Kot da je v življenju v dvoje težava zakon ali poroka. Ne. Težava je greh, ki se prikrade in počasi ruši, kar gradimo.
Nekoč mi je neki oče treh otrok rekel, da se s partnerko ne bosta poročila, saj če se bo potrebno ločiti, je vse skupaj bolj komplicirano. Zdi se, da že kar računa na to, da bo vse skupaj šlo po zlu, kot da je del vsega skupaj to, da bo šlo po slabem. Ljudje smo očitno greh že kar vzeli za samoumeven, za del sistema. Tako zelo računamo nanj, da naposled res zna prevladati. Kot da brez greha in brez polomije sploh ne gre.
Ne. Jezus ne pristane na to logiko. Jezusu je greh nekaj tujega, nekaj, kar v človekovem življenju nima prostora. »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« (Mr 10,7-9). Povsem drugačna logika, povsem drugačno obzorje.
Težava je v trdosrčnosti. Težava je v tem, da znamo ljudje nastavljati pasti in zanke, da sprevržemo vse skupaj, da smo preračunljivi, boječi in bolestni. »Bog varuj, da bi kaj šlo narobe.« Kot da ne znamo spopadati se s težavami, kot da smo mehkužci in brez hrbtenice. Zakrament svetega zakona je namenjen temu, da se nanj naslonimo. V korist nam je, da ga prejmemo. Zaradi nas je tam. Če zaupamo v moč in milost od Boga, če se nanj zanesemo in naslonimo, nam greh ne bo prišel do živega.
Jezus pa postavi za zgled otroka in njegov otroški, zaupljiv pristop. Otrok se pusti objeti ne glede na težave, išče varnost ne glede na rane in bolečino. Zaupa, da sta tata in mama dobra in da mu ne bosta naredila ničesar slabega – ne glede na vse. Zato se ne ukvarjajmo s tem, če in kako bo kaj šlo narobe. Ne garajmo in ne razbijajmo si glave zaradi grehov in drugih nevšečnosti. Zaupajmo v Boga in se kot otroci zatecimo v njegov objem. Zaupajmo, da nas blagoslavlja in sprejme ne glede na vse. Bog si želi vstopiti v naše ljubeče odnose. Pustimo se objeti. Tako ne bomo v odnosu z drago osebo gledali ali že kar pričakovali polomije, ampak se zanesli nanj in iskali rešitve.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul