Misli za sedemindvajseto nedeljo med letom.

Veliki duhovniki in starešine ljudstva znova znajo vse pravilno odgovoriti, a se z lastnim dogovorom ujamejo v past. Kdor si lasti, kar ni njegovo, bo slabo končal in izgubil še to, kar misli, da ima. Tako bodo končali viničarji, ki gospodarju niso dali želenih sadov in so njegove poslance in sina ubili. Človeka kar žalosti, ko kaj takega sliši, saj se – govorim tudi sebi – gotovo kdaj najde v enakem položaju in odkrije, kako neskladna so njegova dejanja glede na besede.

Zemlja, na kateri živimo, družina, v kateri smo se rodili, vera, ki nam je bila posredovana, vrednote, ki smo jih vzeli za svoje, domovina, katere del smo, ni naša last, ampak Božja. Za nas so vse to darovi, za katere nismo delali, in zakladi, ki si jih nismo izbirali. Ne moremo si jih torej lastiti in z njimi delati po mili volji. Povedano drugače: na tej zemlji in med ljudmi nismo zemljiški gospodje, temveč koloni, najemniki, hlapci, ki jim je zemlja in družba dana v zakup, ki jim je vse, kar imajo, zaupano v skrbništvo.

Kakor hitro si ljudi in stvari lastimo, jih bomo izgubili. Kakor hitro Gospodarju neba in zemlje in Stvarniku človeštva ne prinašamo pričakovanega pridelka in sadu, ampak ga sami zapravimo ali zadržimo zase, smo izgubili zaupanje. Sodba, ki smo jo izrekli in izvršili nad drugimi, se bo zgrnila na nas. Tako se zgodi – prej ali slej. Kar smo delali drugim, se obrne na nas in nas naposled doleti. Učinek bumeranga je neizprosen in neprizanesljiv.

Sveto pismo, po drugi strani, – in po njem Bog sam – nam govori, da bo obstalo tisto, kar si Bog izbere in je v očeh samooklicanih gospodarjev na zemlji neumno in zavrženo, ponižano ter – kakor beremo v današnjem evangeliju (Mt 31,33-43) – kamnano, tepeno in umorjeno, skratka: obsojeno na smrt in propad. Pogoltnost se ne izplača in gospodovalnost se obrne proti tistemu, ki jo izvaja.

Ob tem si bom dovolil kratek izlet v zgodovino. Približno tisoč let je na ozemlju naše domovine bil v veljavi fevdalni ustroj družbe. Zemljiškemu gospodu so tlačani obdelovali zemljo in mu oddajali dajatev od pridelka. Naj povem, da dajatve niso dosegale odstotka davkov, ki jih plačujemo danes od prihodkov in večine blaga in storitev. Če je bila dajatev prevelika in jo je zemljiški gospod predolgo zahteval, so se mu podaniki uprli. Pozor: niso se uprli dajatvam kot takim, niso rušili družbenega ustroja, temveč jim je prekipelo zaradi previsokih dajatev. Dajatev, ki naj bi jo oddali, se je morala skladati s tem, kar je bilo zapisano v knjigah dajatev. Zemljiškemu gospodu se ni izplačalo delati samovoljno in mimo dogovorov.

Ne obnašajmo se kot pogoltneži in izkoriščevalci, temveč pošteni in zanesljivi služabniki. Slednje šteje pred Bogom. Če se kdaj znajdemo v koži gospodarjevih služabnikov ali njegovega sina, ki so jih prevzetni viničarji tepli, kamnali ali ubili, namesto da bi jih spoštovali, se ne ustrašimo. Kar ta svet in ljudje, ki so od tega sveta, zavržejo je pri Bogu izbrano in dragoceno, je temelj, na katerem stoji svet, kot si ga je Bog zamislil.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021