Misli za prvo postno nedeljo.

Hudi duh ne skuša ljudi samo v šibkih točkah, ampak tudi v močnih; ne skuša samo v tem, čemur smo se odpovedali, ampak tudi v tem, kar zmoremo in imamo, v tem, kar smo.
V puščavi hudi duh skuša Jezusa zato, ker je tudi pravi Bog, skuša ga v njegovih sposobnostih, v njegovih močnih točkah: vsemogočnost, oblast in Božje sinovstvo. Hudi duh nas bo dražil tam, kjer bomo trznili, kjer so bomo odzvali, kjer bomo nekaj zmogli. Res je, da hoče človeka imeti v oblasti in si ga podrediti, začne pa s tem, da daje misliti, da človek vse zmore, vse obvlada in je nad vsem.
Sveti Duh je vodil Jezusa skozi puščavo, kjer je postal naposled lačen, kjer ga je hudi duh skušal in kjer se je pokazalo, v čem je Božji način delovanja. Kjer pa je Sveti Duh na delu, kjer ima prostor, hudi duh gotovo ne da miru. Preveč je oblastiželjen, da bi prenesel izključenost iz človekovega življenja. Bolj je človek blizu Bogu, bolj ga bo hudi duh poskušal odvrniti od Boga. Zgodbe svetnikov nam o tem pričajo.
Skušnjava s strani hudega duha je torej svojevrstna potrditev, da je Sveti Duh, da je Bog na delu. Sveti Duh nas bo vodil – kakor Jezusa – tudi skozi preizkus naše zvestobe, vere, upanja in drugih kreposti. Sveti Duh nas bo pri tem navdihoval, dal nam bo pravo besedo – le prositi ga je treba. Jezus je odšel v puščavo – ta neprijazen kraj za človeka – poln Svetega Duha. Res je, da ni ničesar jedel in bil naposled lačen, a zemeljska hrana ni vse, kar nam omogoča življenje.
A hudi duh je tako premeten, da se naredi celo malo neumnega. Dela se, kot da Jezus ne bi imel oblasti in mu jo ponuja. Dela se, kot da Jezus ne bi imel zaupanja v Očeta. Dela se, kot da Jezus potrebuje priznanje svoje božanskosti. Da, dela se neumnega, da bi poneumil druge in jih tako ujel v svojo past, jim gospodoval in se delal norca iz njih.
Da se kdo ne bi ustrašil: Če smo polni Svetega Duha, sicer še ne pomeni, da smo imuni na hudega duha in njegovo nagajanje – tudi o tem nam pričajo življenjepisi svetnikov. A ravno Sveti Duh nas bo vodil mimo vseh pasti in skozi vse puščave. Hudi duh nam hoče dati misliti in verjeti, da sami vse zmoremo, da vse obvladamo in da bomo rešili vse težave. Sveti Duh pa dela z nami, dodaja Božji prispevek našemu delu. Skupaj z njim zmoremo več, kot bi zgolj z lastnimi močmi in sposobnostmi.
Skušnjave so torej priložnosti, da se Sveti Duh, ko ga kličemo, izkaže in nas vodi. Skušnjava ni nič tragičnega, preizkušnja in stiska nista zato, da bi nas onemogočili. Če smo – tako kot Jezus – polni Svetega Duha, bomo prišli dobro skozi in hudi duh bo dal mir – ko primernega trenutka.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – predvsem v puščavah in skušnjavah življenja. Amen.
Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021