Vsakič, ko pridemo k sveti maši, smo podobni pastirjem. Tam namreč vidimo, kar smo od drugih slišali o Bogu. Pri sveti maši doživimo, kar verujemo. Po svoje škoda, da ne moremo tudi kaj povedati o tem, kar smo slišali. Po svoje škoda, da ne moremo podeliti svoje izkušnje in svojih doživetij z Bogom. Gotovo bi to komu bilo v pomoč, morda bi ga spodbudilo pri rasti v veri in odkrivanju Božjega načrta zanj. Namesto običajnega nagovora po evangeliju ali pa – kar je še lažje – po sveti maši pred cerkvijo, bi lahko vsak povedal, kar se mu je ob poslušanju Božje besede vtisnilo v spomin in srce.
Glede na to, da nas pri svetih mašah – predvsem med tednom – ni tako veliko, bi lahko malo bolje posnemali pastirje, ki so vsem povedali, kar so videli in slišali o Jezusu. Morda bi tudi mi od tega srečanja odšli bogatejši, morda bi tudi mi hvalili in slavili Boga za vse, kar nam razodeva in na nas izpolni. Morda bi bili bolj veseli drug za drugega in hvaležni za vse izkušnje. Morda bi bili bolj dovzetni in pazljivi na Božje posege v življenju. Morda bi lažje videli, kako in koliko pravzaprav Bog dela.
Marija je gotovo kaj od tega, kar so pastirji povedali, že vedela. Ko ji je angel oznanil, da bo spočela in rodila Božjega Sina, ji je tudi povedal, naj mu dá ime Jezus – Gospod rešuje. Podobno lahko rečemo tudi za svetega Jožefa. In vendar se oba ne delata pametna in vsevedna. Še spregovorita ne. O Mariji je rečeno, da vse ohranja in premišljuje v svojem srcu. Skupaj s svetim Jožefom izpolnjuje, kar Bog naroča in kar piše v postavi. V sebi združujeta oboje: sprejmeta (p)oseben Božji načrt in izpolnita zapoved, ki velja za vse.
Sveta maša in srečanje z Jezusom je pomembna stvar za kristjana. Naj ne bo samo izpolnjevanje zapovedi in lepa navada, ampak priložnost za osebno srečanje. Ne omejujmo se zgolj na posebne priložnosti ali praznike, ampak pohitimo k Jezusu vsakič, ko iščemo odgovore na vprašanje, ki nam jih daje življenje. Naj bo sveta maša dogodek, h kateremu radi gremo zato, ker tam doživimo, vidimo, otipamo in prejemamo, kar o Bogu vemo. Sveta maša naj bo izkušnja izpolnitve Božje besede za nas in spodbuda k zahvali Bogu, kar sveta maša že sama po sebi je.
Čeprav Jezusa nismo videli z očmi, kakor pastirji, čeprav ga nismo nosili pod srcem in rodili kakor Marija, čeprav nismo zanj skrbeli kakor sveti Jožef, ga lahko vidimo, prejmemo in doživimo ravno pri sveti maši. Nismo Jezusovi telesni bratje, sestre in matere, lahko pa ga sprejmemo in nosimo v srcu, mislih, besedah in dejanjih. Ne more ga rodili naše telo, lahko pa ga razodeva naše življenje in s tem pripomore, da se rodi v srcih in življenju tistih, ki vidijo nas. Jezusa nismo videli z očmi, lahko pa ga vidimo z očmi srca in prepoznamo v stvarstvu, v zakramentih in v človeku, ki ga srečamo.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – vsak dan. Amen.
Zapisal Luka Tul