Morda se v odnosu z Jezusom vse prevečkrat počutimo kot Simon Peter. Morda so nas drugi vse prevečkrat učili takega odnosa z Jezusom, da smo se na koncu počutili kot Simon Peter. »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« (Lk 5,8). Nevreden sem, mojih grehov je več »kakor las na moji glavi« (Ps 69,5), nisem dovolj dober, pusti me pri miru in tako naprej. Jezusov pristop je kdaj res podoben šok terapiji, a ne obupajmo nad sabo do te mere, da bi Jezusa odganjali proč in mu v obraz zaprli vrata. On ne prihaja k nam iz obupa, ampak z namenom.
Jezus je res pravi Bog in včasih to izrecno pokaže. Simonu Petru je naročil vreči mreže sredi belega dne in naredil, da je bil ulov nepredstavljivo obilen. Tistim, ki nismo ribiči, bo naročil kaj drugega in nas presenetil na našem domačem terenu. Simon Peter je še kako dobro izkusil, kaj pomeni dati Jezusu prostor v lastnem čolnu življenja. Da, najprej se je ustrašil, ko so niti ušle iz rok, a Jezus mu je vedno znova pokazal, da jih ima on trdno v rokah.
Evangelist nam poroča, da so ribiči odšli z Jezusom. Zanimiv je ta odziv. Očitno niso bili podjetniki, ki iščejo kar največji zaslužek in uspeh v lastnem poslu. Jezusu bi brez težav lahko rekli, naj pride še kdaj v njihov čoln in jim še kdaj priskrbi tako dober ulov. Morda bi naredili zmogljivejše čolne in mreže, ki bi bolje prenesle tako odličen izplen. Naj takoj opozorim, v čem je past kašnega pristopa do Jezusa. Jezus ni čarobna palčka. Jezus ni talisman. Jezus ni ena izmed stvari. Jezus ni as iz rokava, ki vse pobere in pušča druge praznih rok. Jezus se ne podreja našim zaslužkarskim apetitom. Jezus se take igre ne bo šel. Ko bi naposled to ugotovili, bi ga verjetno res odgnali od sebe.
Simon Peter, Zebedejeva sinova in drugi, ki so bili zraven, so bili pripravljeni pustiti tisti in vse nadaljnje obilne ulove rib in oditi za Jezusom. Pripravljeni so bili pustiti za sabo vse, kar so najbolje znali, in se učiti drugačnega lova na druge vrste rib. Spočetka so se ustrašili, nato pa so izziv sprejeli in tako osebno napredovali. Niso ostali v bolj ali manj plitvih vodah svojega dotedanjega ribiškega življenja. Odšli so v globino, ki jim jo je pokazal Jezus, in tam tudi ostali. Kupili so enosmerno vozovnico. Niso več sami obvladali svojega življenjskega čolna in svojih poklicnih mrež, ampak so jih uporabljali, kot si je zamislil Jezus.
Z Jezusom se stvari komaj dobro začnejo. Jezus ni neka vmesna ali zadnja postaja, pit stop ali kaj podobnega. Pustiti, da Jezus začne delati, pomeni na polno zaživeti korenito spremembo in sebe postaviti na razpolago njemu. Ni Jezus naše orodje, s katerim bi si pomagali. Mi postanemo orodje, ki je Jezus uporablja na tem svetu.
Zaslužkarsko podjetništvo doživi popoln preobrat. Nismo mi tisti, ki bi kar največ nagrabili zase, ampak je Jezus tisti, ki z našo pomočjo osvaja kar največ ljudi. Ni Jezus tisti, ki bi poskrbel za naš obilen izplen, ampak smo mi tisti, ki mu pomagamo priti v svet in ga delati bolj Božjega. Jezus ni več sredstvo za dosego naših ciljev, temveč izvor in namen našega delovanja.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane, v vas dela in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul