Prilika o usmiljenem Samarijanu, ki jo Jezus pove učitelju postave, ki hoče sebe opravičiti, nam predstavi štiri skupine ljudi: razbojnike, žrtve, oblastnike in bližnje. Predstavnikov vsake od teh skupin ljudi ne manjka na tem svetu.
Razbojniki bodo vedno našli način, kako človeka sleči (pa čeprav samo za oglase ali v filmu), pretepsti (pa čeprav samo z video igricami ali položnicami), pustiti na pol mrtvega (pa čeprav samo z izgovorom za izvršitev splava ali evtanazije) in oditi (pa čeprav samo zato, da se izmuznejo roki pravice).
Žrtve so vedno med nami. Vsaka sprememba, vsak napredek, sploh pa vsaka nesreča in vojna (pa čeprav samo besedna ali »hladna«) jih zahteva. Vedno se najde nekdo, ki podleže in ne more več, ne najde izhoda iz depresije ali obupa in čigar krika na pomoč nihče noče slišati.
Oblastniki bodo tudi vedno našli ali iznašli pravilo, ki jim bo »dovoljevalo« iti mimo, se izmuzniti ali postreči z izgovorom ali opravičilom. Vedno se bo našel nekdo, ki bo zakon, delo in dolžnosti postavil pred človeka in ne bo našel časa ali poguma za srečanje z njim.
Da ne bo pomote: Tudi bližnjih ne manjka, a ti so največkrat neopaženi. Morda niti nočejo biti opaženi, saj ne delajo dobro zato, da bi končali v medijih, ali da bi jih kdo hvalil. Oni so tujci in popotniki, nekdo »od zunaj«, nekdo, ki nima ničesar skupnega z razbojniki in se ne obnaša kot žrtev in oblastnik, nekdo, ki se pač znajde ob pravem času na pravem kraju in naredi, kar zmore, za človeka, ki si ne more pomagati sam. Skratka: nekdo, ki daje prednost človeku pred zakonom, delom in dolžnostmi.
Zakon, delo in dolžnosti lahko počakajo. Ni se še slišalo, da bi kar zbežali ali izginili kot kafre. Človek pa… danes je še tukaj, jutri ga morda ne bo, danes ga še imamo priložnost srečati, jutri bo Bog ve kje. Usmiljeni Samarijan je opazil brezimnega človeka ter izkoristil dano priložnost, unovčil, kar je imel, in se poslužil struktur, ki so bile na voljo, da mu je pomagal. Strukture in ustanove (kakor tudi zakon, delo in dolžnosti) so zaradi človeka, ne pa obratno. Če se namreč zgodi obratno, hitro postanejo razbojniki, ki ljudi slečejo, pretepejo, pustijo napol mrtve in odidejo, ali pa oblastnike, ki ljudi sicer vidijo, a grejo po drugi strani mimo. Biti bližnji, konec koncev, ni tako težko. Pogosto je dovolj narediti najnujnejše, pospremiti za tistih nekaj metrov do prve hiše, urgence ali Karitas in tako rešiti, kar se rešiti da. Ni potrebno delati se junaka ali prevzeti vlogo razpoložljivih struktur ali ustanov.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – tudi med razbojniki, žrtvami in oblastniki. Amen.
Zapisal Luka Tul