Kako lepo je, da Bogu izročimo vse, kar počnemo, da se priporočamo za to, kar načrtujemo. Kako lepo je videti nekoga, ki zaupa samega sebe in svoje življenje Bogu, ki vse vodi. Kako lepo je dati Boga v središče in mu pustiti prostor, mu pustiti delati. In še. Kako lepo je biti Bogu hvaležni za vse, kar prejemamo, za vse, kar nam je dano in smo nezasluženo pridobili ali pa z veliko truda dosegli. Kako lepo je priznati Bogu, da zmore vse in da zmore voditi stvari tako, kot je prav.
Današnji evangeljski odlomek (Lk 12,13-21) nas spominja na zelo pomembno stvar: ne tlači Boga, kamor ne spada. To je ravno toliko narobe, kot ga odganjati proč iz svojega življenja. Bog nam je dal vso pamet, vse veščine, vso znanje, pripomočke in sposobnosti, da lahko človeške stvari rešimo sami: od prepirov zaradi igrač do vojaških spopadov. So stvari, ki jih ljudje znamo sami razrešiti – to velja predvsem za tiste, ki jih sami zakuhamo. Ni namreč kar vse, kar delam ali mislim že kar Božja volja. Zaradi takega pojmovanja so se delale velike neumnosti in še danes smo ljudje v skušnjavi, da bi Bogu naprtili stvari, ki jih sami želimo delati in smo vanje sveto prepričani, ne najdemo pa načina, da bi jih zmogli sami.
Izgovarjati se na Boga je namreč nevarno početje. Skušnjava vsemogočnosti pri človeku je namreč vedno prisotna. Veliko stvari je človek naredil v Božjem imenu, dejansko pa so to bili njegovi lastni načrti ali ideje. Ni vse, česar se spomnim, že kar prav, nujno ali Božja volja. Neimenovani človek iz množice je hotel, da bi Jezus razrešil stvari, ki jih ljudje sami znamo. Mogoče se je želel izogniti odgovornosti, pridobiti čim več, ali pa je obupal nad svojim bratom, s katerim sta bila v sporu zaradi zapuščine, mu bil nevoščljiv.
Biti bogat pred ljudmi pomeni imeti veliko premoženja. Biti bogat pred Bogom pa pomeni priznati, da ga potrebujemo, priznati svojo nebogljenost, pomeni dati mu prostor v življenju, pomeni prav uporabljati stvari, ki nam jih je zaupal. Nikakor pa izgovarjati se nanj in nanj prelagati odgovornost za vse, kar delamo ali mislimo, sploh če se izkaže za slabo ali napačno. Ne bežimo pred stvarmi, ki jih zmoremo nositi, razrešiti in dokončati. Prosimo za Svetega Duha, da bi se prav odločali, prav delali in govorili ter prav dokončali, kar začenjamo.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul