
»In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je vstalo.« Tako poroča evangelist Matej o dogodkih ob Jezusovi smrti.
Kar je bilo za zagrinjalom v templju in kar je bilo onkraj grobov, je človeku samo po sebi nedostopno. V presveto (za zagrinjalo v templju) je smel vstopiti samo en človek enkrat v letu. Tudi v grob gre človek samo enkrat. Toda Jezus to ustaljeno izkušnjo človeka spremeni s svojo smrtjo. Boga lahko doslej vsak sreča neposredno in tudi grob ni več nikomur slepa ulica.
Ne privoščimo si, da bi Boga znova omejili in grob spet imeli za končno postajo. Ne privoščimo si, da bi nas smrt (ali misel nanjo) najprej iztrgala iz Božje bližine in nato pokrila s svojim asfaltom. Ne zagrinjajmo in ne pokopljimo lastne večnosti zaradi strahu pred smrtjo ali zla, ki smo mu priča. Ne zagrinjamo in ne pokopljimo Boga, češ, zadosti dobro nam gre, kaj nam še manjka. Ne podlezimo skušnjavi, glasovom in slabim zgledom, ki govorijo, da vera ni zanimiva, da je človeku tuja in da zavaja kakor mamilo. Ne omejujmo Boga na tempelj ali tabernakelj in ne zapirajmo človeka v grob ali v kateri drug zaprt prostor.
Bog ni namenjen samo nekaterim in ne pride prav samo ob nekaterih priložnostih. Bog ni zgolj kičasti okras ali zlajnana pesem, številka 112 ali uslužbenec pri okencu oz., bolj natančno, vratcih tabernaklja, zunaj katerega pa ga ni. Bog se sicer pusti obsoditi, zavreči, pljuvati, udarjati in usmrtiti, kar pa ne pomeni, da je pravljica za lahko noč ali znanstvena fantastika, zasliševalec s pištolo v roki ali kvantna fizika, brezbrižnež ali dežurni krivec, servis ali bankomat. Ne verjemimo tistim, ki nas želijo prepričati v pravkar našteto.
Bog je vedno in povsod z nami. On je ljubezen, luč, kruh, pot, resnica, življenje, dobri pastir, oče, ki čaka na pragu, usmiljeni Samarijan, odprta vrata, mati, ki objame in vzame v naročje vsakega otroka, otrok, ki se je rodil zunaj hišnih vrat in bil položen v jasli, kjer se hrani živina, zdravnik in zdravilo, jokajoči pred grobom mrtvega prijatelja, izkušen in preizkušen v trpljenju in smrti. Bog z nami in za nas, zaradi nas in v nas.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul