Veličasten je bil Jezusov vhod v Jeruzalem. Vsi so ga pozdravljali in mu veselo vzklikali. V njem so videli svojega kralja. Le nekaj dni za tem pa je Jezus odšel iz Jeruzalema… in vsi so kričali in ga sramotili. V njem so videli zločinca.
Kako lahko je slediti toku. Kako zlahka nas kdo prepriča, sploh če je poznan ali kako drugače prepričljiv. Tudi danes ne manjka prepričevanja in glasov, ki oblikujejo svojevrsten tok, svojevrstno množico, ki bodisi razglaša mesijo, bodisi grešnega kozla.
Tako lahko je biti ovca in slediti čredi. Tako lahko je ne razmišljati in se pustiti voditi. Tako lahko je preložiti odgovornost in krivdo. Kako težko pa je prejemati udarce, biti tarča govoric in posmeha. Kako težko je vzeti križ, se spopadati z nasprotovanjem in obsodbami. In vendar je ravno s tem Jezus odrešil tebe in mene. Ni se poslužil čudežev ali popularnosti, temveč je bil deležen montiranega procesa in vzel nase krivično obsodbo.
Če nas doleti krivica, ni lahko, ni prijetno in gotovo si česa takega nihče ne želi in tega ne privošči nikomur. In vendar. Bog je prestal vse to, da bi se mi ne obnašali tako, kot so se do njega. Postal je žrtev, da bi mi ne imeli sebe za žrtev ali delali bližjega za krivca.
Kakor za Jezusa, tudi za nas pride naposled ura, ko nas življenje stisne v kot in je treba oditi s tega sveta. In če primerjam človeka z oljko, ki jo je potrebno stisniti, da iz nje priteče dragoceno olje, je tudi stiska priložnost, da se pokaže, kaj nam je dragoceno in kakšen je zaklad, ki ga nosimo v sebi.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul