Jezus je z nami, z vsemi: s tistimi, ki verujejo in se mu priklonijo, pa tudi s tistimi, ki dvomijo in iščejo odgovore. Jezus je zvesta priča, kot piše v knjigi Razodetja (Raz 3,14). Vedno in do konca sveta se je mogoče obrniti nanj, ko je treba sam biti priča tega, kar z Jezusom doživljamo in se ob njem naučimo.
Velikokrat povezujemo Jezusa z vlogo sodnika, ki ob koncu časov pride »sodit žive in mrtve«, kot molimo tudi v veroizpovedi. A si upam reči, da je Jezusova sodniška vloga malo drugačna od običajne, tiste, ki smo je vajeni. Kot pravkar omenjeno: Jezus je zvesta priča in ostaja z nami. Običajno sodniki tega na počnejo, zato se nanje obračamo, kadar je pač potrebno ali nujno.
Običajni sodnik ni zraven, ko se nekaj dogaja. Treba mu je razložiti, utemeljiti, dokazati, skratka: povedati mu, kaj se je zgodilo, in ga s tem prepričati, da se je res tako zgodilo. Je sicer nad vpletenimi stranmi, a zavoljo poštenosti nima nič z njimi, jih ne pozna in z njimi ni povezan, ker bi sicer lahko bil pristranski. Zaradi teh lastnosti običajnega sodnika že lahko rečemo, da Jezus ni običajni sodnik. Ker je vedno in povsod z nami, mu ni potrebno razlagati ali se pred njim zagovarjati, kot to počnemo na človeških sodiščih.
Ko bomo nekoč mi stopili predenj, bo rekel nekako tako, kot piše evangelist Matej: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.« (Mt 25,34-36). Te besede pa so besede nekoga, ki je zraven, celo vpleten v dogajanje, kot smo slišali danes v evangeliju: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20) in pri vsem, kar delate in doživljate.
Jezus bo, upam si reči, ob poslednji sodbi nastopil kot priča. Njemu namreč ne bo potrebno razlagati, se pred njim opravičevati ali zagovarjati. On že vse ve, ker je vedno in povsod z nami, in lahko vse tudi pove, pred njim so naša dejanja že razkrita (prim. 1Sam 2,3). Kar naj mi storimo, je, da smo njegove priče in se ravnamo po tem, kar nam je povedal – kjer koli že smo.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul