Profesor filozofije nam je nekoč dejal: »Zaman je govoriti o klobasi, če je ne poskusiš.« Človek je namreč bitje, ki nujno uporablja svoje čute. Zmore sicer razpravljati in razmišljati o marsičem, a če ne izkusi, če ne začuti, si ne bo zapomnil, ne bo vedel, za kaj gre. Človek je bitje, ki mora doživeti, da doume in vzame za svoje. V to smer nas Jezus usmeri v današnjem evangeliju.
Ljubezen je bistvena, največja in temeljna krepost. O njej Jezus govori in tudi sam pokaže, kakšna je ljubezen, kot jo živi Bog. Hkrati pa jasno namigne, da ljubezni – če hoče kdo doumeti, kaj to je – ni mogoče dokazovati ali razlagati, o njej ni dovolj zgolj razpravljati ali razmišljati. Ljubezen ni teorija ali umotvor. Če je ne čutiš in ne živiš, ne veš, kaj je. Enako velja za odnos z Jezusom in vero vanj, za upanje, ki ga s svojim vstajenjem daje človeštvu, in tako naprej. Lahko o tem govorimo, lahko dokazujemo, lahko razmišljamo in razpravljamo, a če ne doživimo in ne začutimo, ne bomo sprejeli.
Jezus dobro ve, da človekov spomin sčasoma in neizogibno peša in bledi. Človek hitro pozabi, zato potrebuje nekoga, da ga sproti spominja na njegove besede, na njegov zgled, na njegov nauk, na njegovo življenje in ne nazadnje ne njegovo ljubezen. Zato pošilja Svetega Duha, ki nas bo »učil vsega in spomnil vsega,« kar nam je Jezus povedal in je o njem zapisano v evangeliju, da bi tako tudi živeli. Lahko znamo evangelij na pamet, lahko ga znamo celo razlagati ali povzeti s svojimi besedami. Sveti Duh nas spominja zlasti tega, da bi Jezusovo besedo, njegov zgled, nauk, življenje in ljubezen začutili in zaživeli.
Na letošnji binkoštni dan sem hvaležen Bogu, da ne obupa nad nami. Čeprav nas je potrebno sproti in vedno znova spominjati in učiti, še ni dvignil rok in se sprijaznil z našim pozabljanjem. Kljub vsem pripomočkom (internet, facebook, youtube, instagram, tik-tok, wikipedia, knjižnice in arhivi), ali pa prav zaradi njih, potrebujemo Svetega Duha. Danes bi mu lahko rekli Spominjajoči. Kljub temu da imamo toliko zapisov, da so ti zapisi tako dostopni, kot so, kljub vsemu znanju, s katerim razpolagamo, je še vedno nevarno, da pozabimo na doživetje. Navidezna resničnost ni resničnost, je le navidezna.
Nekoč so filozofi opozarjali, da čuti varajo. Tudi smo že slišali, da videz vara. Danes bi lahko rekli, da navidezno vara. Človek je celota: misel in čuti, sanje in dejanje, razum in vera, stalnica in sprememba, oblika in vsebina, končno in večno, znanje in doživetje. Ne samo nekaj od tega, ne samo eno, ampak celota. Prosimo Očeta, naj nam ne neha pošiljati Svetega Duha Spominjajočega. Zaradi obilice informacij, znanja možnosti in podatkov, ki nas obkrožajo, hitro pozabljamo. Prosimo Svetega Duha za dober spomin.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul