Kako preprosto in nevsiljivo je Božje kraljestvo! Raste in se razvija, da še sami ne vemo, kako je to mogoče. Včasih se pokaže tako, da preseneti. Včasih se kar pojavi znamenje, da je Bog blizu in dober do človeka, da še sami ne vemo, kako je to možno. Božje kraljestvo raste kakor pšenica – vztrajno in tiho. Božje kraljestvo je kakor pšenica – je ena od osnovnih rastlin, ki jih gojimo za hrano. Skoraj samoumevno je, da raste in daje svoj sad, iz katerega delamo kruh, da se njenega pomena zavemo šele, ko je letina slaba ali je ni.
Božje kraljestvo raste in se razvija, da še sami ne vemo, kako to gre, saj je Božje. Človek seje, obdeluje in končno žanje, a pri rasti nima zaslug. Božje kraljestvo je Božje delo. Včasih je potrebno zelo malo človeškega truda, da se pokaže, rezultat in izkupiček pa sta velika. Človek seje in žanje, ne more pa si pripisati zaslug za rast in uspeh, za rezultat in izkupiček. Pa še to je res, da človek navadno žanje, kar so pred njim drugi sejali.
Če torej pustimo, da Bog naredi, kar zmore (in on zmore vse), lahko iz malega (kot je gorčično seme) zraste veliko drevo, tako veliko, da si naposled lahko v njegovi senci spočijemo in se počutimo varne, ko vidimo, kako je zrastlo in kako dobre in obilne sadove je prineslo. In naposled se bomo odpočili v Božjem kraljestvu, ko bosta naši setev in žetev na tem svetu dokončani. Naposled bomo občudovali in zrli, kako se je Božje kraljestvo dopolnilo.
Včasih je potrebno preprosto počakati in prepustiti, da stvari dozorijo, da pride njihov čas. V svetu, kjer štejeta hitrost in učinkovitost in sta pomembni rast in dobra statistika, je to velik izziv. Velikokrat je zelo pomembno in celo nujno ustaviti se in zaupati, da se stvari postavijo na svoje mesto in se na tem mestu udomačijo. Takrat namreč lahko Bog naredi svoje in usmerja, celo omogoči rast. Ni potrebno, da vse storimo mi in da imamo vse pod nadzorom.
Božje kraljestvo se, konec koncev, uresničuje tudi v nas samih. Ne zadušimo njegove rasti, ne pustimo, da njegova semena požrejo neprijazni duhovi, naj ne zmagujeta trnje in plevel naših grehov in naj nima prednosti skrb za stvari, ki minejo. Ne pohodimo, kar si utira pot in išče svoj prostor, ne režimo prehitro, kar mogoče kasneje poganja ali ima skromen začetek.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul