Misli za enajsto nedeljo med letom.

Če ima človek nad sabo preveč zapovedi, če le-te služijo same sebi, če je njihova vsebina izpraznjena ali je postala zgolj lepa zunanjost, če je vse skupaj en sam rutinski ritual, postane človek utrujen in izgubljen. Take lepe zunanjosti ne spregovorijo več in človeku je mučno, če se mora po njih ravnati. »Vsi tako delajo« ali »tako se spodobi« ne zadostuje več. Človek danes išče nekaj več.

Jezus pošlje svoje apostole v svet in jim ne nalaga, naj učijo ljudi spoštovati pravila ali neke stare nove zapovedi. Daje jim oblasti delati znamenja, ki pričajo o tem, da se je Bog, da se je njegovo kraljestvo približalo. Samo Bog zmore delati taka znamenja in komaj čaka, da jih lahko naredi. Bog se želi približati vsakemu človeku in na kakršen koli način. A če ni vere tako na strani apostola, kot na strani poslušalca, se ne more zgoditi nič.

Danes je človeštvo utrujeno in izgubljeno. Preveč je vsega: informacij, interpretacij, vidikov, pogledov, mnenj, načinov, pravil, navodil in pametnjakovičev, ki jih razširjajo. Preveč je zasipavanja ljudi s tem, kako naj se obnašajo in kje. Ljudje zbolevajo zaradi preobremenjenosti, izgorelosti, napora in divjanja sem in tja. Človeštvo je sito obljub in lepih, zlasti pa velikih besed. Človeštvo – pa čeprav nezavedno – si želi vstati iz tega in zaživeti, zadihati, najti varno okolje, kjer se ni potrebno pretvarjati in biti v strahu, kaj si bo kdo mislil. Človeštvo si želi pristnosti.

Jezus pošilja apostole ozdravljat bolezni, obujat mrtve in izganjat hude duhove. Danes se preveč zanašamo na znanost, kar se tega tiče. In to vse prepogosto postane ovira za Božje kraljestvo. Preveč razuma oslabi vero, preveč znanja oslabi zaupanje, preveč gotovosti oslabi pristnost. Česa naj nas danes Jezus ozdravi? Kaj naj znova obudi? Kaj naj odžene proč? Pravzaprav ni dosti razlike med današnjim časom in tistim, ko je živel Jezus na zemlji. Človek je tudi danes tarča bolezni (ne samo telesnih), prezgodaj umira (ne samo od lakote in bolezni) in hudi duhovi še vedno ne dajo miru, še vedno zavajajo v greh in se želijo polastiti človeka.

Pridi Jezus, ozdravi, obudi in očisti nas. Naj bomo tudi mi kakor tvoji apostoli, ki se ne delajo pametne, ampak delajo, kar Bog želi delati na svetu in človeku. Zaupajmo tudi mi, da vera pomaga pri premagovanju bolezni, pri soočanju s smrtjo in odganjanju hudih duhov. Jezus, Bog, še vedno dela čudeže tam, kjer ljudje verujejo, kjer si ne postavljajo vseh mogočih miselnih ovir, pomislekov in dvomov. Še vedno se po Jezusovih učencih dogajajo velika znamenja, ki pričajo, da je Božje kraljestvo med nami.

Okrepimo – dan za dnem, korak za korakom – našo vero. Zaupajmo, da lahko Jezus ozdravi, obudi in odžene proč, kar je potrebno. Skupna molitev je ena od drž, ki odpirajo vrata Jezusovemu delovanju na svetu, se pravi Božjemu kraljestvu. Če kdo prosi za molitev, ni potrebno iti sam zase. Molimo kar tam in kar takoj skupaj z njim in še s kom. Naj nas ne bo sram, naj nam ne bo nerodno. Verujmo, da se bo zgodilo. Verujemo, da bo Jezus tako naredil, kot samo on zmore. Zaupajmo vanj, ne vase.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021