Misli za enaintrideseto nedeljo »med letom«.

Ne rečemo kar vsakemu, ki ga srečamo: »Ljubim te.« Te besede največkrat namenimo eni osebi v življenju. Ta oseba je najbližja in najdražja, ena in edina, ki jo ljubimo z vsem srcem, dušo, mišljenjem in močjo. S to osebo delimo ne samo svoje dni (od jutra do večera in še čez), ampak same sebe. Brez te osebe nam je hudo, s to osebo želimo in načrtujemo ostati do konca svojega življenja. Odnos s to osebo je podoba in utelešenje ljubezni samega Boga.

Poskušajmo prenesti ta vzorec na naš odnos do Boga, ki je – kot pravi Sveto pismo – eden in edini Gospod. Mu rečemo »ljubim te«? Ga postavimo na najpomembnejše mesto in mu služimo z vsem srcem, dušo, mišljenjem in močjo? Želimo z njim deliti svoje dni (od jutra do večera in še čez) in same sebe? Želimo in načrtujemo biti vse dni svojega življenja z njim? Se zavedamo, da smo njegova podoba in utelešenje njegove ljubezni?

Ne. Reči »ljubim te« tisti eni in edini osebi, jo ljubiti kakor sebe in obenem ljubiti tudi Boga, enega in edinega Gospoda, ni shizofreno, ampak dopolnjujoče. Eno je izraz drugega. Obojega se učimo in oboje delamo vsak dan sproti. Več časa namenjamo temu, bolj bomo povezani, bolj se bomo poznali in bolj bomo združeni. Vemo in živimo namreč iz tega, da nas tudi tista »ena in edina« oseba, da nas Bog, eden in edini Gospod, prav tako ljubi, da nam prav daje tako svojo ljubezen ne glede na vse – sproti, vsak dan, brez mere.

Ljubezen torej ni (zgolj) hladna zapoved ali mrtva črka v postavi, ampak osebni odgovor na osebno ljubezen. Iz nje izhajajo vse druge zapovedi. Ljubim zato, ker vem in živim iz tega, da sem ljubljen. Ljubim, kajti brez ljubezni ne bi niti živel. Ljubim, ker se odkril, da sem ljubljen. Brez ljubezni bi bil kakor hladen kamen in mrtva črka. Kadar in ker ljubim, izpolnjujem vse zapovedi, tudi tiste, ki se mi zdijo težke in zahtevne, odvratne in odvečne. Ljubezen zmore vse in se potrudi – ne glede na vse. Ljubezen ne gleda na to, kako se izogibati (izmuzniti, zaobiti, prinesti okrog in delati »kako bi, da ne bi«), temveč kako uresničevati (se približati, udejanjati, priti naproti, iti naprej in skupaj) – zato je temeljna, največja in prva.

Blagoslov Vsemogočnega in ljubečega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021