V evangeliju današnje nedelje (Lk 19,1-10) me je nagovoril stavek: »Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.« Morda se to zdi popolnoma samoumevno. Kaj pa naj išče in zveliča drugega kot tisto, kar je izgubljenega? Sam Jezus tudi drugje v evangeliju pravi, da pravični tega ne potrebujejo oziroma da zdravnika potrebujejo bolni, ne pa zdravi.
Jezus torej namenoma gre med izgubljene, med grešnike, med tiste, ki jih tako imenovani pravični odpišejo, izobčijo in obsodijo na pogubljenje. Spomnimo se na prilike o izgubljeni ovci, drahmi in sinu. Tudi Zahej je eden izmed odpisanih, eden izmed odpadnikov, ki je, po mnenju tako imenovanih pravičnih, zavozil svoje prijateljstvo z Bogom in ni vreden, da bi k njemu prišlo odrešenje, da bi ga obiskal Bog. Tako imenovani pravični ga itak niso obiskovali, zato so Jezusu očitali, da se je ustavil pri grešnem človeku, pri nekom, ki ni vreden, da bi se z njim družili.
Jezus je prišel na svet ravno zaradi takih odpisanih in izgubljenih. Kakor dobri pastir, ki se napoti po isti poti, po kateri je šla izgubljena ovca, tudi Jezus gre v isto hišo, kamor so šli oziroma prebivajo grešniki. Samo tako jih lahko reši, samo tako lahko naveže stik in gradi odnos. Mrežo je pač treba vreči tam, kjer so ribe, ne pa čakati, da bodo same prišle na kopno, ali skočile na ribiško ladjo. Sicer bi bilo zelo lahko biti odrešenik: samo postaviš se na morsko obrežje in ribe kar skakljajo v vedro ali zaboj. A se, žal, kaj takega še ni zgodilo.
Kolikokrat tudi pri sebi opazim, da je veliko lažje ohranjati in se oklepati tega, kar je preizkušeno, dobro in zanesljivo, in kako težko je tvegati in se podati v neznano med take, ki jih ne vidim pri verouku ali sv. maši. Nekoč so me veroučenci nagovorili, da bi šli na obisk k sošolcu, ki ne hodi k verouku in je zaradi poškodbe izostal od pouka. Govorili smo o delih usmiljenja in takoj so se pomnili nanj. Veseli smo bili vsi: tisti sošolec, njegovi starši, veroučenci in seveda jaz sam. To je bilo eno boljših veroučnih srečanj.
Podobno je prišel Jezus k Zaheju: nenačrtovano in mimogrede. A v tisto hišo je prišlo odrešenje, saj ga tudi in zlasti Zahej potrebuje. Tudi k tistemu sošolcu smo prišli nenačrtovano in mimogrede. V tisto hišo je prišlo veselje, saj je v podobnih okoliščinah vsak vesel takih presenečenj.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina ni Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – tudi med izgubljene. Amen.
Zapisal Luka Tul