»Ali hočete oditi tudi vi?« (Jn 6,67) vpraša Jezus svoje najtesnejše sledilce, dvanajstere apostole. Kot beremo v odlomku za današnjo nedeljo (Jn 6,60-69), je že precej drugih učencev odšlo, ker je bilo, kar so slišali, preveč in prezahtevno zanje. Jezus – zanimivo – si ne žene k srcu njihovega odhoda. Kot bi ga številke in statistika ne zanimale. Znova pa reče: »Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta« (Jn 6,65). Vera je, kot še enkrat lahko ugotovimo, dar od Boga.
Nekaterim pač ni dano, da bi verovali, drugim je dano manj, tretjim več, spet drugi imajo močno vero ali šibko vero. Jezus nima oblasti, da bi vero dajal. Celo on je nima, kaj šele mi. Ne moremo si torej domišljati, da bi nekdo začel verovati po naši zaslugi. Ni pa nemogoče, da bi vero odkrili, spodbudili k rasti, se zanjo potrudili in po njej živeli. Jezus ima tovrstno držo, ko vabi za seboj učence, dela znamenja in oznanja evangelij. Ne moremo se, potemtakem, ukvarjati z nečim, česar ni, temveč s nečim, kar je.
Jezus se ni mučil, da bi nekomu dal vero. Roko na srce, velikokrat imamo veliko besed o tistih, ki jih ni, ki so se oddaljili, ali jim je vere zmanjkalo. Ne pozabimo, da ni na nas dati nekomu vero. Celo Jezus nima te oblasti. Lahko pa vero odkrijemo oz. pomagamo odkriti in jo spodbudimo, krepimo in plemenitimo. Ne mučimo se, ne očitajmo si in ne razbijajmo si glave, če nekdo ne veruje ali ne zmore verovati. Če mu je dano verovati, bo naposled začel verovati in svojo vero krepil. Izkoristimo priložnosti za pomoč v veri, ne nehajmo dajati dobrega zgleda. Ugoden trenutek bo prišel.
Oče je namreč ustvaril tako tiste, ki verujejo, kot tiste, ki ne verujejo. Oboje je njegova zamisel. Morda se komu, ki veruje, zdi čudno, da nekdo drug ne veruje kakor on. Naj ga to ne vrže s tira. Naj ga ne vrže s tira, če komu vera usahne. Vera je dar od Očeta. Če jo pri komu odkrijemo ali zaznamo, pomagajmo, kakor zmoremo. Če je pri komu ni, ne obsojajmo. Jezus, kot rečeno, si ni gnal k srcu, če je nekdo odšel. Evangelist pravi celo, da je vedel, da nekateri ne verujejo (prim. Jn 6,64), pa jih ni že takoj odgnal od sebe, ali jih potem za vsako ceno hotel zadržati.
Če nam je dano, kakor pravi apostol Peter v današnjem odlomku, verovati in vedeti, da je Jezus Božji Sin in da brez njega ne moremo živeti, ohranimo in plemenitimo to držo. Naj nas osip vernikov ne omaja – tudi Jezusa ni. Naša naloga je, da živimo po darovih, ki so nam dani, in jih bogatimo. Morda to v komu spodbudi rast v veri.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul