Ne Janezu Krstniku, ne Eliju, ne kateremu koli izmed prerokov se ni dobro godilo na tem svetu. Ko Jezus vpraša svoje učence, kaj pravijo o njem ljudje, mu učenci naštejejo ravno te osebe, ko željo povzeti javno mnenje. Jasno, da Jezus ni kdor koli izmed njih, temveč – kot je rekel apostol Peter – Božji Maziljenec. A Petrov odgovor – pa naj bo še tako pravilen in »šolski« – očitno ni oz. še ni zadovoljiv. Zakaj bi sicer Jezus govoril o vseh krutostih, ki ga še čakajo?
Konec koncev ga čaka bolj ali manj to, kar je doletelo Janeza Krstnika, Elija in še katerega »od starodavnih prerokov«. Glas ljudstva torej ni tako napačen, kot se zdi. Janeza Krstnika so zaradi njegovega pričevanja zaprli v ječo in nato obsodili na smrt ter umorili. Elija je moral bežati pred maščevalno roko oblastnikov svojega časa, pa čeprav je jasno pokazal, da je Izraelov Bog pravi Bog – ali pa prav zato. Preroki od Amosa do Malahija ravno tako niso bili priljubljeni: ene so izgnali, druge umorili, tretje zaprli v ječo, zaničevali ali vrgli v levnjak. Nihče ni prerok med svojimi ljudmi.
Petrov odgovor, ki je sicer pravilen in šolski, pove resnico, a predstave o Božjem Maziljencu so bolj v smeri slavnih kraljev iz preteklosti (Davida in Salomona), kot pa Janeza Krstnika, Elija ali drugih prerokov. Mesija oz. Maziljenec je nekdo, ki bo zmagal, nekdo ki bo pometel s sovražniki in zatiralci izvoljenega ljudstva. Z vojaško močjo jih bo porazil in odpodil iz dežele ter tako znova vzpostavil vladavino Postave.
Jezus ni »politični« ali »kraljevski« Mesija. Zato – tako si mislim – želi razbliniti tovrstne predstave pri apostolih s tem, da napove svoje trpljenje, zavrženost in smrt ter naposled vstajenje tretji dan. Še več. Jezusovim učencev se ne bo godilo nič bolje oz. nič drugače kot Jezusu samemu. Če hočemo hoditi za njim, če hočemo rešiti svoje življenje, moramo vzeti v zakup tudi trpljenje, zaničevanje in smrt zaradi Jezusa. Krščanstvo ni vera dvorjanov, temveč prerokov. Ni vera vladajočih, temveč zatiranih. Tudi ni vera večine, temveč manjšine. Končno krščanstvo ni vera razvajenih in samoodrešenih (tistih, ki hočejo svoje življenje rešiti), temveč preizkušanih, ki na svojem telesu dopolnjujejo Kristusovo trpljenje in verujejo v vstajenje mesa. Slednje pa je Božje delo in milostni dar, ne pa naša zasluga ali pravica.
Skratka: Kristjanu bo prej ali slej trda predla na tem svetu, morda ga čaka celo nasilna smrt zaradi vere, a poslednji dan bo vstal in rešil svoje življenje. Od letošnjega praznovanja Velike noči Gospodovega vstajenja sta minila natanko dva meseca. Bog daj, da bi v nas rastla in se krepila vera v Božjega Sina, ki je trpel, umrl, vstal od mrtvih in je edini odrešenik človeka.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul