Jezus je prišel za vse. Ni pa se vsak odločil za Jezusa. Mislim, da tudi iz lastnih izkušenj dobro vemo, da se mora vsaka generacija odločiti za Jezusa. Verovati pač ni dedno, še manj samodejno. Odrešenje, ki ga Jezus prinaša s svojim krstom, mora vsak sprejeti za svoje in v paketu. Odločitev za Jezusa je za koga tudi boleča in smrtno nevarna. Povzroči razdeljenost tam, kjer se počutimo najbolj varne in sprejete. Versko čustvo je eno najmočnejših v človeku. Koliko bolečin povzroči nekdo, ki v sicer verujoči družini več ne veruje v Jezusa, ali pa nekdo, ki v neverujočem okolju vanj začne verovati in jemati resno njegovo besedo.
Odločitev za Jezusa pa še ne pomeni, da bom veroval vanj na enak način kot moji predniki. Izvirnost pri verovanju tudi kdaj povzroči nerazumevanje in razdeljenost. Vera je namreč osebna stvar in ker je vsak od nas izvirnik, bo tudi veroval na sebi lasten način. Kakor nihče od nas ni otok sredi morja, tako tudi en slog verovanja ni edini zveličaven. Nekomu je vera položena v zibko, drugi jo najde in razvija kasneje. Pomembno je, da jo razvija, da ji omogoča rast. Ogenj Svetega Duha v nekom zagori prej, v drugem kasneje. Pomembno je, da zagori. Takrat se v človeku izpolni, kar Jezus komaj čaka: da se ogenj, o katerem smo slišali v evangeliju (Lk 12,49-53), razplamti.
Ogenj se razplamti in tako greje in sveti. Da se to lahko zgodi, mora nekaj (z)goreti. Zgoreti mora tisto, kar ni obstojno in trajno, da dobi prostor tisto, kar je zanesljivo in trdno. Na dobrem ognju pa lahko kaj dobrega skuhamo ali spečemo. Če se med nami kdaj iskri, je to priložnost, da ugotovimo, kaj je pomembno in kaj ni, je priložnost, da se odločimo za tisto, kar nas združuje in bogati. V vsakem občestvu je tako: doma, v župniji, med prijatelji, sodelavci, med zakoncema in še kje. Kot smo slišali nedolgo od tega, prosimo za Svetega Duha in nam bo dan. On je tisti, ki vse oživlja in vodi in v moči katerega zmoremo biti Bogu všeč. Prosimo, da ta ogenj zagori v nas in med nami ter nas ogreje za Jezusa.
Naj izkušnja vere starejših postane opora v iskanju in pri rasti vere mlajših. Izkušnja vere je pomembna stvar in vsak si jo mora pridobiti, da bo se odločil za Jezusa. Velikokrat manjka ravno to v življenju po veri. Izgubljeni sin iz Jezusove prilike je šel po svoje, izkusil izgubljenost in propad svojih načrtov in sanj, a se gotovo ne bi vrnil domov, če ne bi imel tam lepe izkušnje z očetom. Dobra izkušnja vere nas lahko reši v temi sveta in življenja.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul