Chalice Of Wine With Bread On The Burlap
»Človek je to, kar jé,« pravi stara modrost. S čimer se hrani, takšen postaja. Jezusovo povabilo učencem, da je on hrana, ki daje življenje, nagovarja tudi nas, da bi zahrepeneli po duhovni hrani, ki je sveta evharistija. Uživanje zgolj zemeljske hrane, ne vodi v večnost, temveč ohranja – dokler je to mogoče – zemeljsko življenje. Človek sam po sebi išče in hrepeni po večnosti. Jezus ne ponuja krajšnic ali lahkih rešitev za dosego večnosti, temveč samega sebe.
Da postaneta kruh in vino, ki ju vidimo pri sveti maši, resnično Jezusovo telo in kri, je mogoče dojeti le, če verujemo. Pri verouku so nas učili, da je posvečena hostija sicer videti kot kruh in rešnja kri kot vino, a da sta – če tako verujemo – to Jezusovo telo in kri. Jezus je »oblekel« kruh in vino, da bi postal za nas hrana in pijača za večnost. Naročil je, naj v njegov spomin lomimo kruh in pijemo iz keliha, kakor je to pokazal apostolom pri zadnji večerji.
Hraniti se z Jezusom samim pomeni postajati Jezus sam. Cerkev, se pravi, tisti, ki verujemo v Jezusa in smo prejeli sveti krst, postane oz. je Kristusovo telo, se hrani z evharistijo in iz nje živi. Jezus je navzoč v sveti evharistiji, svoje poslanstvo pa nadaljuje preko nas, ki smo njegova Cerkev, njegovo telo, najbolj očitno znamenje njega samega na tem svetu. Evharistija ima smisel in svoje pravo mesto v Cerkvi, kadar se ona sama prepozna kot Kristusovo telo in veruje, da živi in raste iz Jezusa samega. Sicer ne bi obhajala svete maše in v obhajilu uživala nebeške hrane.
Kakor ljudje uživamo zemeljsko hrano, da lahko ohranjamo zemeljsko telo, tako Cerkev uživa Jezusa, da se ohranja in živi kot njegovo telo. Evharistija je zato tukaj, da hrani Cerkev. Evharistija je zato tukaj, da bi udje Cerkve imeli večno življenje. Evharistija je tukaj zaradi Cerkve in za Cerkev. Cerkev je tista, ki potrebuje evharistijo, da lahko živi. »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem,« govori Jezus danes v evangeliju.
Tudi sam sem se kdaj vprašal, kako Jezusu »rata«, da kruh postane njegovo telo in vino njegova kri. Izčrpnega odgovora na to vprašanje sicer nimam, saj je to Jezusovo delo. Verujem pa, da mu to »rata«, in samo čudim se lahko vsemu temu. Morda zveni poenostavljeno, a verovati, da je tako, zadošča. Ne verjamem, da je smisel svete evharistije v tem, da jo razumemo ali preučujemo, temveč da verujemo, da je to Jezusovo telo in kri in da je za nas tako temeljnega pomena, kakor sta kruh in vino v naši kulturi.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul