Brez besedil Prve zaveze ne moremo dobro razumeti spisov Nove zaveze. Zahvaljujoč cerkvenim očetom, se pravi, škofom in duhovnikom iz prvih stoletij krščanstva, ki so razlagali Sveto pismo in s tem postavljali temelje nauka Cerkve, se je ta celota ohranila. Jezus namreč ni prišel, kot pravi sam, odpravit tega, kar je bilo pred njim, ni prišel zbrisat Mojzesove postave, ampak dopolnit, v polnosti izvršit, kar postava naroča in preroki napovedujejo o Odrešeniku.
Mojzes in Elija sta z Jezusom, kot beremo v evangeliju za današnjo nedeljo (Lk 9,28-36), govorila o njegovem odhodu oz. dobesedno izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Brez besedil Prve zaveze ni mogoče v celoti dojeti pojma »izhod«. Gotovo ob njej takoj pomislimo na izhod Izraelcev iz Egipta in njihovo pot v obljubljeno deželo. Če je ta izhod bil potreben za to, da so potomci očaka Jakoba svobodno zaživeli in dozoreli kot narod, mora Jezus Kristus umreti, da se zgodi še en izhod: v svobodo od greha in v zrelost vere.
Jezusova spremenitev na gori vnaprej razodene, kaj se bo zgodilo z oz. po Jezusovi smrti. Da to poveličanje dosežemo tudi mi, je potrebno delati, kar naroča Očetov glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!« Nič drugega. Svoboda od greha in zrela vera se ne moreta zgoditi drugače, kot da poslušamo Kristusa in mu sledimo. Vsak drug glas, vsaka druga ponudba kristjana ne vodi skozi ta izhod. Kristus nam je s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem zaslužil vse to in odprl ta izhodna vrata.
Kakor pri Izraelcih ob izhodu iz Egipta in potovanju skozi puščavo, tako je tudi pri nas oz. v nas za ta izhod potreben čas. Odziv na Očetovo vabilo ni enkrat za vselej. Vsak dan se je potrebno odločiti za Kristusa – ne samo pri krstu, birmi, poroki ali posvečenju. Vsak dan sproti moram kot kristjan sprejeti odločitev, da bom Kristusov, da bom delal, kakor Kristus želi zame. Vsak dan sem vabljen, da podrem svoj šotor in vstopim v tistega, ki ga je Kristus – učlovečena Beseda – postavil med nami. Postni čas je priložnost za utrjevanje v tej odločitvi, je čas za trening v poslušanju in hoji v smeri izhoda, v smeri srečanja z Odrešenikom. Greh nas namreč drži v začaranem krogu kot vklenjene v verige, ki omejujejo gibanje.
Izraelci so se morali posloviti od egiptovskih loncev mesa in prerasti navajenost na uboganje ukazov. Iz česa naj kot Kristusov sledilec izstopim? Kaj se mora dopolniti, da bom izšel iz katere od zank hudega duha? Katero podlago je potrebno še postaviti, da bom živel osebno vero v Kristusa?
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul