Glede na besedila Svetega pisma iz Prve zaveze, bi morala trojica apostolov umreti ob srečanju iz oči v oči z Bogom, čigar glas so slišali. A se to ne zgodi. Jezus se jim približa, se jih dotakne in nagovori. Boga se ni več potrebno bati, ko se z njim osebno srečamo. To srečanje spremeni in spreminja življenje človeka. Božja beseda in zakramenti (zlasti sveta maša) so taka srečanja, ko se Bog na poseben način dotakne in nagovori človeka.
Jezusov dotik in beseda ozdravljata človeka. O tem nam priča več odlomkov iz evangelijev. Ti dve kretnji (dotik in nagovor) sta značilni, ko k Jezusu pristopijo bolniki, obsedeni in drugi, ki ga prosijo za pomoč. Apostoli so bili – potem ko so slišali Božji glas, se prestrašili in padli na obraz – ozdravljeni smrti in strahu: »Vstanite in ne bojte se,« jim reče Jezus in se jih dotakne. Kasneje jim bo Jezus rekel, da niso več služabniki, ampak prijatelji. Služabnika je verjetno kdaj strah pred gospodarjem, prijatelj pa se prijatelja ne ustraši.
Strah je prvi razlog, da se človek pred Bogom skrije in oddaljuje od njega. Prvi človek – potem ko je grešil – se skrije in reče Bogu, da se ga je ustrašil. Od takrat je srečanje z Bogom za človeka nekaj nenavadnega, celo zastrašujočega. Človek si pokrije glavo in zakrije obraz ob tem. Videti Boga iz obličja v obličje pa– tako besedila iz Prve zaveze – pomeni smrt. Apostoli imajo gotovo v podzavesti vse to. Zato se prestrašijo in zakrijejo obraz. Jezus jih ozdravi prav tega strahu, strahu pred smrtjo in strahu pred Bogom.
Božji otrok se ne boji Očeta. Še več, hrepeni po srečanju z njim. Ker je po Jezusovi smrti in vstajenju ter v zakramentu krsta ozdravljen smrti in strahu, se z njim srečuje iz oči v oči, kakor s prijateljem. Ni se več potrebno mukoma ukvarjati s tem, kako bi Boga pomirili, se mu prikupili ali odkupili. To je storil Jezus. Ni se potrebno bati zaslužene kazni za grehe, ali celo pogubljenja. Ni greha, ki bi ga Bog ne mogel odpustiti, če ga skesano prosimo.
Apostol Peter želi narediti šotore in na neka način skriti Jezusa, Mojzesa in Elija pred človeškimi očmi – za vsak slučaj. Apostol Peter želi z nečim ugoditi, se morda prikupiti ali po človeško poskrbeti. A vse to ni več potrebno. Vse, kar mora storiti, je v tem, da posluša Jezusa, učlovečeno Besedo, na katerim ima Oče veselje. Morda tudi mi Boga omejimo na tabernakelj (kar pomeni šotor) v cerkvi in ga ne vidimo okoli sebe in v bližnjem.
Kakor za apostola Petra, velja tudi za nas ljudi, saj smo Božji otroci. Ni se potrebno bati Boga, njegovih posegov v naše življenje in sploh njegovih del in načrtov ter ga omejevati na določen prostor. Ni se potrebno odkupiti ali prikupiti, se delati lepe in dobre. Dovolj je osebno srečati se z njim, poslušati njegovo besedo in se po njej ravnati. Ko grešimo, je dovolj, da pristopimo skesano in prosimo odpuščanja. Ni potrebno zagovarjati se ali naštevati dobrih del in besed. Oče je vesel vsakega izgubljenega otroka, ki spozna, da je grešil in da potrebuje odnos z njim. Strah je odveč. Smrt nima več moči.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.