Misli za drugo nedeljo po Božiču.

»Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. […] Janez je pričeval o njej in klical: ›To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz‹« (Jn 1,6-8.15). Te besede iz današnjega evangeljskega odlomka so mi dale misliti. Govorijo namreč o konkretni osebi, o človeku, ki je vedel, kdo je in kaj naj počne.
Namesto imena »Janez« lahko vsak od nas vstavi svoje ime. Če tako naredi, hitro ugotovi, kaj pomeni beseda »poslanstvo«, kaj pomeni biti priča Jezusa Kristusa, njegov glasnik in sledilec. Zlasti slednja opredelitev zveni zelo domače v svetu družbenih omrežij in o sporazumevanju preko njih.
Janez (in skupaj z njim vsak od nas) ni prišel kar sam od sebe ali sam sebi ustvaril svoj »imidž«. Poslal ga je Bog. Vanj je bilo položeno to poslanstvo, ta način življenja. Konec koncev nihče od nas ni prišel na svet kar sam od sebe. Noben človek ne more sam sebe ustvariti in si svojega poslanstva izmisliti, si »programirati« značaja in izgleda. V vsakega od nas je poslanstvo položeno in namenjeno temu, da se ga odkrije in razvija. Krstnik ga je vzel zares in ga tudi izpolnil.
Ko svoje poslanstvo živimo, je zelo pomembna resnicoljubnost. »Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči« (Jn 1,8), pravi evangelij o Janezu. Kako pomenljive besede! Iz evangelija namreč vemo in tudi slišali smo v adventnem času, da so ljudje imeli Janeza za odrešenika, ki so ga pričakovali. A Janez jih je moral zadrževati in prepričevati o tem, da Odrešenik pride za njim in je večji od njega. Krstnik je premagal skušnjavo obračanja po vetru in samopovzdigovanja.
Kako drugačen bi bil svet, če sami sebe ne bi imeli za odrešenike, ki na vsak način želijo odrešiti svet in imeti vpliv, moč in nadzor nad ljudmi. Koliko moči bi prihranili in živcev ne izgubili! Katero koli poslanstvo že imamo, nismo mi luč in središče, nismo mi namen in cilj, nismo mi izvor in smisel. Nismo, končno, v službi sebe, ampak drugih. Kar koli že naredimo, ima vpliv in daje zgled drugim. Svet, v katerem živimo, in mi sami smo za tiste, ki pridejo za nami. Svet in mi nismo zgolj dediščina, temveč in predvsem zapuščina.
Kakor Janez Krstnik smo tudi mi Jezusovi sledilci. Drugim posredujemo njega samega in drugim delimo njegovo besedo. Če primerjam vse skupaj z družabnimi omrežji: Nismo mi sporočilo, slika ali posnetek, temveč gumbi »všečkaj«, »komentiraj« in »deli«. Morda bo za koga bolj razumljiva tale primerjava: Nismo mi voda, temveč cev, po kateri voda teče, in ventil, ki vodo spusti ali zadrži. Namen in smisel cevi in ventila pa je prenašati vodo, ne pa zgolj biti tam in se zdeti sam sebi lep in všečen.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in – zlasti – se po vas širi. Amen.

© Župnija Izola 2021