Kakor je v Noetovih dneh Bog naredil selekcijo in odpravil, kar je bilo grešnega in slabega, tako bo tudi ob drugem Jezusovem prihodu. Bog bo takrat sodil in razsodil. Kar so bo izkazalo za dobro, bo obstalo in bo Bog ohranil pri sebi, drugo pa bo zgorelo, kot smo slišali v evangeliju (Mt 3,12). Ne pozabimo, da bo vse to storil Bog. Morda bi ga v čem radi prehiteli ali nadomestili, a ni to tisto, kar se od nas pričakuje. Kvečjemu bodimo podobni ljudem, ki so prihajali k Janezovemu krstu: priznavali so svoje grehe in se jih pokesali. Tako bo tudi v nas nastal prostor za to, kar je Bogu všeč in dela naše življenje lepo.
Janez Krstnik nikakor ni politično korekten, zlasti do takratnih politikov in duhovščine (Mt 3,7-12). Ne, ni govoril o sebi ali o svojih podvigih, ampak o tem, kar bo storil Bog, kajti sodba je Božja in ne naša, pa tudi Krstnikova ne. Ne pozabimo tega. Tudi ni vsakemu dano, da bi vedel, kdaj, kako in kaj bo Bog naredil. Kar se bo zgodilo, bo poskrbel Sveti Duh, ki je ogenj. V njem se vse prečisti in preizkusi. Selekcijo bo naredil on. Kar ni obstojno ali trdno, kar je grešno in za v smeti, bo zgorelo. Ta sodba je Božja.
Na nas je samo eno: priznati svoje grehe in sprejeti Božjo sodbo, kot je o njej povedal Janez Krstnik. Tako so naredili že tisti, ki so se prišli krstit k njemu. Očitno pa niso bili vsi taki. Evangelist pravi, da so prišli h krstu tudi farizeji in saduceji, se pravi tisti, ki bi morali že vedeti o Božji sodbi in jo priznati. A prav njih Janez Krstnik politično nekorektno ogovori. Niso pokazali, da so se spreobrnili, in domišljajo si, da so »varni«. Niso taki, kot so ostali, ki so prišli h krstu. Se morda niso pripravljeni pokesati? Niso pripravljeni sprejeti Božje sodbe? Se morda bolj zanašajo na svojo sodbo in se Božje bojijo?
Kdo se tudi sicer, tudi tukaj in sedaj, boji sodbe (Božje in človeške), javnega mnenja, politične nekorektnosti, tega, kar si mislijo ljudje, itd.? Verjetno nekdo, ki ima kaj slabega za bregom ali na vesti. Kdor pa je potopljen v Svetega Duha, ta je že prečiščen. Jezus namreč krščuje oz. potaplja v Svetega Duha in ogenj. Nekdo, ki je prejel Jezusov krst, je čist, in dela, kakor mu daje Sveti Duh. Brez njega, kakor pravi sv. Pavel, ne moremo niti prav moliti. Če delamo dobro, govorimo lepo, molimo prav in gledamo z Božjimi očmi, je to mogoče samo v Svetem Duhu. Če imamo kakšen dar, znanje, sposobnost in vednost, je to dar Svetega Duha. On daje vsakemu, kakor in kolikor sam hoče.
Janez Krstnik je bil poln Svetega Duha, zato je lahko spregovoril in delal, kakor je. On je šel skozi življenjsko puščavo in že pripravil pot za Gospoda v sebi, zato je k temu lahko vabil druge in, politično nekorektno sicer, grajal tiste, ki tega niso hoteli. Puščava je kraj, kjer se človek utrdi in zahrepeni po stvareh, ki so resnično pomembne. Tam človek odkrije, kaj je resnično pomembno. Že nekdaj je Bog vodil ljudi v in skozi puščavo, da jih je vzgajal. Spomnimo se na izhod Izraelcev iz Egipta in njihovo pot v obljubljeno deželo. Skozi kakšno puščavo vodi Bog nas, da bi ga bolje spoznali? Se pustimo voditi in vzgajati, ali se upiramo? Puščava je lepa zaradi studenca, ki se v njej skriva. Ko se človeku gre, da bi tak studenec našel, resnično spozna, kaj je najvažnejše in najdragocenejše.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul