»Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mr 10,45). Njegova oblast – oblast, ki jo Sin človekov ima v svojem bistvu – ni proti človeštvu, ampak v službi človeštva. Jezusova oblast je v njegovem služenju in daritvi. Služiti pa ne pomeni pustiti se poniževati ali se dajati za predpražnik, ampak delati v dobrobit. Slednje pa pomeni tudi vzgajati in usmerjati k dobremu.
Jakob in Janez sta sicer dobila obljubo, da bosta doživela, kar doživlja Jezus sam, hkrati pa prejela opomin proti povzpetništvu. Skupaj z drugimi apostoli sta nato še slišala, da je velik tisti, ki se ne dela velika, in vladar tisti, ki se nima za vladarja. Celo sam Sin človekov, kot Jezus poimenuje sam sebe, ni prišel, da bi se pokazal kot veliki vladar, ampak kot nekdo, ki streže. Jezus sicer je veliki vladar, a ne takšen, za kakršne se imajo oblastniki na zemlji. Jezus sicer je pravi Bog, a zato ne zatira svojih apostolov, temveč jih vzgaja.
Veličina Boga je v njegovi majhnosti in njegova oblast je v njegovem razdajanju. Verjamem, da bi – podobno kot Jakob in Janez – tudi sami želeli, da bi nam kdo kaj v življenju »zrihtal«, a so stvari, ki se jih ne da »zrihtat«, ampak so nam preprosto dane (zastonj in ne da bi si jih zaslužili), da bi se na njih učili in rastli kot ljudje, verniki in državljani. Morda nas čaka kakšna neprijetna izkušnja ali celo krivica, a to je tisti kelih, ki ga je pil tudi Jezus, in krst, s katerim je bil on krščen. Brez tega ni pravega služenja, brez tega ni razdajanja za druge.
Mnogo žrtev in odpovedi je potrebnih, da lahko rečemo, da je življenje lepo. Mnogo truda in napora je potrebnega, da zrastemo v dobre in odgovorne ljudi. Konkretno: Ne bom znal prav uporabljati noža, če se z njim ne bom dvakrat porezal. Ne bom znal prav ravnati z ognjem, če se z njim nikoli nisem spekel. Ne bom znal prav pristopiti do ljudi, če jih nisem pripravljen poslušati in slišati (tudi ko je težko poslušati in slišati). Ne bom dober prijatelj, če ne bom znal biti tudi dober strelovod. Mnogo grenkega je treba požreti, mnogokrat stisniti zobe in zamižati, da se naučimo ceniti dobro, ki smo ga deležni. Marsikatero predstavo o Bogu je potrebno razbliniti, da ga bomo lažje spoznavali. Roko na srce: Grenkega in neprijetnega se človek ne prenajé, dobrega in prijetnega pa zelo hitro.
Stopimo pred Boga in ne bojmo se položiti predenj tudi velikih prošenj. Obenem pa računajmo na to, da se bo izpolnilo in zgodilo tako, kot bo Bog dal in kot je njemu všeč. Ni treba biti povzpetnež ali lobist, temveč vesel Božjega darú. Ni se treba delati frajerja, ampak se zavedati svojih mejá, svoje majhnosti. Bog ne samo daje vsakemu, kolikor in kakor hoče, ampak ga na to tudi pripravi, se z njim ukvarja in ga je za to tudi ustvaril in poslal.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul