Jezus je delal znamenja in oznanjal Božje kraljestvo. Česa takega, kot nam večkrat omenjajo evangelisti, ljudje še niso videli. Vsled tega so eni govorili, da je Jezus prerok, drugi so ga hoteli postaviti za kralja, tretji so hvalili Boga… spet drugi pa so ga imeli za neprisebnega in obsedenega. Ljudje smo pač taki, da različno gledamo na isto stvar in jo različno dojemamo. Je (bil) Jezus priljubljen? Odvisno koga vprašaš. Verjetno bi vsak lahko enako odgovoril na vprašanje o tem, kaj si drugi o njem mislijo.
Jezus ceni, da ima nekdo svoje stališče in ga lahko zagovarja. Najslabše je ne opredeliti se oz., kot piše knjiga Razodetja, biti mlačen. Soočenje mnenj se večkrat pojavi tudi glede Jezusa. Današnji evangelij (Mr 3,20-35) priča ravno o tem. Jezus prenese in vzame nase posledice tega, da ga nekdo ne sprejme, ima o njem slabo mnenje in se oddalji od njega. Nič ni narobe, če nekdo izrazi svoje dvome in mu stvari niso jasne. Jezus pravi celo, da bo človeškim otrokom odpuščena vsaka kletev in vsak greh.
Delati greh in govoriti kletve, ne strinjati se in dvomiti, imeti svoje stališče in mišljenje je ena stvar. Nekaj čisto drugega pa je imeti dobro za zlo – in seveda obratno. Nekaj je oddaljiti se od Boga, ga celo zavrniti, ne upoštevati in grešiti zoper njega, nekaj drugega pa je imeti Boga za zlobnega, hudobnega, obsedenega s hudim duhom in sodelujočega z njim.
Smo se že (s)kregali z Bogom? Ga kdaj nismo razumeli? Imamo zanj kakšno vprašanje? Dvomimo vanj? Nam je kdaj težko verovati? Ne bom dodal vprašanja o tem, če smo že kdaj grešili, saj je odgovor nanj preveč samoumeven. Če uporabim Jezusove besede, ki smo jih slišali, bi lahko rekel, da to ni nič čudnega in da nam bo vse to odpuščeno. Nekaj povsem drugega pa bi bilo imeti Boga za samega satana. Nekaj povsem drugega bi bilo imeti Jezusa, ki je poln Svetega Duha in celo eno z njim, za polnega hudobnega duha. Kakšen pekel mora biti za človeka, če Bogu ne pusti, da ga odreši. Ravno to je namreč pekel: vekomaj ne pustiti Bogu, da te odreši. Bog zmore odrešiti celo hudobne duhove, a kaj ko mu ti tega ne pustijo.
Kličimo Svetega Duha, ko nam bo težko razumeti, ko nam bo težko verovati, ko se bomo znašli sredi dvomov. Kličimo ga, ko bo težko prenesti krivico, odpustiti, opozoriti na greh, prav svetovati in naučiti, potolažiti, moliti in biti kakor koli dober do bližnjega. Kličimo ga v kakršni koli nemoči in stiski. Zaupajmo in, kot pravi Jezus, Sveti Duh nam bo dan ob pravem času in na pravem kraju.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul