»Gospod ga potrebuje.« Te besede so bile dovolj, da so lastniki dovolili odvezati oslička in ga posoditi Jezusu. Koga od nas potrebuje Gospod danes, da vstopi v življenje ljudi? Tebe, mene ali nekoga, za katerega si ne bi mislili (in ga po možnosti zmerjamo, da je osel)? Česa se danes Jezus posluži, da spregovori človeku? Tvojega in mojega časa, hiše, avta, znanja in službe?
Bodimo podobni lastnikom tistega oslička. Zaupali so učencem in ga posodili. Naj tudi nas nagovori in prepriča beseda Jezusovih učencev. Naj vsak od nas daje na razpolago, kar je in kar ima, Gospodu, ki to potrebuje. On si je izbral nas, naše sposobnosti, naše delovne pripomočke in naše življenje, da bi vstopil v svet in v človeka. Ne branimo mu, ne trmarimo. Bodimo njegova podaljšana roka, njegov pripomoček, njegovo orodje, njegov mikrofon ali zvočnik, pa tudi »osliček«, kadar bo potreboval prevoz.
Nakloni mi, Gospod,
krepost razpoložljivosti in zastonjskosti,
zaupanja in predanosti.
Uporabi moje sposobnosti,
moje talente, moj glas,
moje roke, noge in vse moje telo,
ko se želiš približati ljudem.
Naj jih v svoji trmi ne odtegujem.
Naj se trmasto ne oklepam tega, kar sem in imam,
saj si mi to podaril ti,
da bi se razodeval svetu in ga delal takšnega, kot ti je všeč.
Naj bom prevodnik tvoje milosti
in prinašalec tvojega blagoslova.
Svet te potrebuje, Jezus, potrebujemo te mi, ljudje,
da odkrijemo in okrepimo v sebi Božjo podobo,
po kateri smo ustvarjeni.
Amen.
Zapisal: Luka Tul