Tam, kjer vsi vse vejo o vseh, je težko biti prerok. Jezus svojim domačim in domačinom ne pove nič drugega kot resnico. Elija res ni bil poslan k nobeni drugi vdovi razen k Feničanki v Sarepto in nihče drug ni bil v času preroka Elizeja ozdravljen od gobavosti razen Sirca Naamana. Nazarečani, ko to slišijo, vzkipijo v svoji jezi in besu in želijo Jezusa ubiti. So se počutili zaničevane? So bili »samo« nevoščljivi? Jim je Jezus med vrsticami sporočil nekaj, česar niso hoteli slišati? Poglejmo si od bliže dva prizora iz današnjega evangelija.
Jezus svojim rojakom pove, da so se na njem uresničile Izaijeve preroške besede o maziljencu, ki bo prinesel dokončno osvoboditev. O tem smo slišali že prejšnjo nedeljo. Nazarečani mu najprej pritrjujejo, nato se čudijo in naposled govorijo: »Ali ni to Jožefov sin?« Kot bi hoteli reči: »Pometi pred svojim pragom. Itak saj vemo, kdo si. Kaj si vendar domišljaš?« Omejili so se na njegovo poreklo po krvi. Česar niso zmogli, je bilo priznanje, da preko njega deluje Bog sam oz. da je domačin Jezus poslan od Boga samega.
Takoj za tem Jezus pove, da noben prerok ni sprejet doma. Tudi Elija in Elizeja, če povzamemo Jezusove besede, Izraelci niso jemali ne vem kako resno, saj so se raje obračali k poganskim božanstvom, božanstvom vdove iz Sarepte in Naamana iz Sirije. Jezus ne pove naravnost, da sta ravno vdova iz Sarepte in Sirec Naaman, potem ko sta bila deležna Božjega posega po preroku Eliju oz. Elizeju, bila sposobna priznati, da je v Izraelu pravi Bog in da deluje po omenjenih prerokih. Nazarečani so očitno razumeli to sporočilo med vrsticami in vzkipeli v jezi in besu.
Ta dva prizora nekako odgovorita na prej postavljena vprašanja in nagovarjata tudi nas. Kaj storimo, ko je nekdo, o katerem »vse vemo« uspešen v življenju do te mere, da izstopa iz »vaškega povprečja«? Kako se odzovemo, ko nekdo, ki ga dobro poznamo, preseneti s kakšno svojo besedo ali dejanjem, ki mu ju ne bi pripisali? Bi v komu izmed tistih, ki so nam dobro poznani, prepoznali preroka, poslanega od Boga? Bi priznali, kakor vdova iz Sarepte in Sirec Naaman, da je Bog, v katerega veruje, pravi, da ga je poslal in da deluje preko njega? Kaj bi storili mi, če bi bil Jezus naš rojak in bi nam povedal besede, ki jih omenja današnji evangelij? Bi prav tako rekli, da vemo, čigav je in da poznamo vso njegovo žlahto? Bi ga utišali, če bi nam stopil na žulj ali drugo bolečo točko? Bi tudi nas resnica tako zabolela, da bi se ga hoteli znebiti?
Pohval in drugih lepih besed ni težko poslušati. Če pa nam nekdo malo in med vrsticami izpraša vest ali spomni na kakšno bolečo resnico, je pa vse drugače. Takrat je vse drugo, samo človek ne, kaj šele da bi ga priznali kot Božjega moža ali od Boga poslanega preroka, v katerem delujejo Božje moči. Če vam bom, dragi »rojaki« na Facebooku, kdaj povedal kakšno grenko ali težko besedo, ki je ne boste hoteli slišati in sprejeti – pa naj bo še tako po resnici povedana –, kaj mi boste rekli ali storili? Bom moral najprej pomesti pred svojim pragom in biti tiho? Bom moral ukiniti svoj profil? Me boste hoteli utišati?
Naj se zgodi kar koli: Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul