Ne zgodi se vsakemu, ne zgodi se vsak dan, da te obišče Božji poslanec in sporoči, kako si je Bog zamislil tvojo poklicanost in vlogo v življenju na tem svetu. Angel morda res obišče človeka zelo redko, a Bog vseeno obiskuje človeka in ga navdihuje na različne načine. Vedno znova spodbuja, kliče in trka, da bi se človek odzval in sledil njegovemu predlogu. Dobra beseda in nasvet, pa tudi dober zgled so znamenja tega, kar Bog namerava z nami.
Ko gradimo odnos s človekom, dan za dnem postajamo bolj zaupni, bližnji, prijateljski in najdemo skupne točke. Tako se dopolnjujemo, si pomagamo in naredimo skupaj nekaj lepega in dobrega na tem svetu. Kaj šele, če gradimo odnos z Bogom, ki zmore in zna vse. Če se z njim spustimo v odnos, pričakujmo neslutene in neverjetne stvari.
Velikokrat slišimo, kako smo kovači lastne sreče. Res je. Človek lahko naredi veliko dobrega zase in za bližnjega in tako deli srečo. Pustimo tudi Bogu, da doda kakšen udarec pri tem kovanju sreče, pustimo, da razpiha svoj ogenj, nas ogreje in naredi voljne, pustimo, da nas gnete in oblikuje v človeka, ki mu je všeč in izpolnjuje, za kar je poslan na ta svet.
Marija je bila tako bližnja z Bogom, tako domača, da ji je zaupal svojega Sina. V njej je Bog »oblekel« človeško telo in kot »nam enak v vsem, razen v grehu« živel človeško življenje. Nesluteno in neverjetno. Pri Bogu namreč ni nič nemogoče. Samo odnos je potrebno graditi z njim, ostati z njim na zvezi in ga sprejeti, ko nas želi obiskati. Bog se namreč želi kakor nit vtkati v platno našega življenja in ga tako zaznamovati, plemenititi in posvetiti.
Mimogrede: Oznanjenje Mariji je včasih upodobljeno tudi tako, da Marija tke za statvami, ali da drži v rokah klobčič. Da, Bog se je po Mariji v prvi osebi in neposredno vtkal v človeško zgodovino, v človeško življenje na tem svetu. Razvil je klobčič svoje božanskosti, razvil je samega sebe in za človeka stkal novo oblačilo, novo telo, ki je namenjeno nesmrtnosti in poveličanju, kakor je to storil z Marijo, ki je v nebesih tudi s telesom.
Marija je Kristusa nosila pod srcem, ga rodila in zanj skrbela kot mati. Bila pa je tudi učenka, saj je Božjo besedo poslušala, premišljevala v svojem srcu in se po njej ravnala. Mi sicer ne nosimo Kristusa v sebi, kakor je bilo to dano Mariji, smo pa pri krstu Kristusa oblekli in ga lahko na ta svet prinašamo tako, da smo njegovi učenci, da živimo, kakor si Bog zamišlja, se pravi, da Božjo besedo poslušamo, jo premišljujemo in se po njej ravnamo. Marija, Kristusova mati in učenka, prosi za nas. Amen.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul