
Po tem se – proti vsem pričakovanjem – Jezus umakne in se ne vrne. Kdo je prišel k Jezusu za čas, ga spoznal in bil del željenega okrevanja. Tisti, ki so zamudili, niso imeli možnosti okrevanja. Ni kaj reči. V Jezusu je čas pomemben. Treba ga je izkoristiti, drugače ga ne bo več v trenutku. Vedno moraš biti na straži, da lahko zaznaš, kdaj je prišel pravi čas. Pozna pomeni ostati praznih rok, razočaran in verjetno slabe volje. Ampak tukaj se ni končalo.
Jezus se umika v samoti, da bi se pogovarjal z Očetom. Učenci mu povedo, kako ga vsi iščejo. Njegova slava se širi, gre pa drugam, drugod, po Božjem načrtu, ne po človeških željah. Naj povem, da je evangelist Marco zelo jedrnat, zato je pomembna skoraj vsaka beseda. V današnji pesmi so me navdihnile besede ′′ gre v njegove tire “. Skoraj izgleda, kot da so šli v lov na plen.
Ko nekaj ali nekoga izslediš, tega ne vidiš in ne veš kje je. Moramo videti sledi, ki jih je pustil, dobro pogledati in delati, da ga najdemo. Do zadnjega ne moreš reči, da si bil uspešen, opazil, našel in vzel, kar si iskal. Da, iskanje poti in opazovanje sta pomembni kvaliteti. Jezusa ne potrebujemo samo povabiti v hišo, temveč ga izslediti, poiskati, mu ubrati pot in se morda celo izgubiti s ceste. Jezus je pustil svoje sledi na zemlji, vtisnil svoje sledi in prevzel nekaj sledi.
Ostane nam le še, da ga najdemo in izsledimo. Veliko sledi je. Ne norčujmo se s tem, zakaj se je skril ali upokojil, zakaj je odšel drugam ali pobegnil. Naše življenje z Jezusom je neskončno odkrivanje, neskončno iskanje in stalen izziv. Nikoli ne moremo reči, da smo ga odkrili ali osvojili do konca, da imamo o njem jasne in razločne ideje. Življenje z Jezusom je pot, pot, ki ji slediš in se je nikoli ne naveličaš. Življenje z Jezusom je nenehno raziskovanje.
Blagoslov Vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, naj se spustijo nate, s teboj vedno in skozi tebe širijo – sledim vsaki poti. Amen. Amen. Amen.
Amen.
Zapisal Luka Tul