Misel za Jezusovo krstno nedeljo

Zaradi greha – te terminalne bolezni, h kateri smo nagnjeni – smo Bogu obrnili hrbet, od življenja z njim in njegovim življenjskim slogom. Janez Krstnik nas na to opominja in pravi, da se kot grešnik ′′ nisem vreden nagibanja, da bi odvezal vezalke svojih sandalov ′′ (Mc 1,7). Postavlja se na raven, ki je pod sužnji. Mimogrede: Sužnji niso veljali za orodje ali malo več. Mojster je vložil vanje in jim dal tablo in nastanitev. Kako bi lahko drugače delali, če je bil lačen, žejen in nevreden? To ne bi bilo prav. Suženj je bil, ja, na nižji ravni v družbi od gospodarja, kljub temu pa je imel vse potrebno, da je lahko opravil delo, ki mu ga je zaupal mojster. John Baptist stoji na nevredni ravni. Človek (zaradi greha) ni vreden, da bi se predstavil pred Bogom, se ga dotaknil in bil njegov suženj. Z grehom se je pravzaprav obrnil stran od Boga in se – po absurdnosti – sploh noče ukvarjati z Bogom.

Na Jezusa, ki je prišel iz Jordana, pride Sveti Duh in nebeški glas pravi o njem: ′′ Ti si moj sin, ljubljeni: v tebi sem položil svoje zadovoljstvo ′′ (Mc 1,11). Če, na eni strani, zaradi greha smo nevredni in samovredni, Bog nam ne neha govoriti, da smo njegov sin in da nas ljubi. Od krsta in konfirmacije naprej, pošljite Svetega Duha nad nas, da bomo zmožni početi, kar Njemu ugaja in ki je zaupal temu svetu. Če se zavedamo svojega stanja, v katerega smo padli z grehom, če se zavedamo lastne grešnosti in jo obžalujemo, če Janeza Krstnika naredimo stil, bo Bog imel prostor v našem življenju. Ko ima Bog dejansko prostor in besedo v nas, smo Njegovi. Zakramenti, ki smo jih prejeli v dar, lahko v nas obrodijo sadove. Oni, ja, imajo v sebi Božjo moč, vendar je treba živeti od te moči. Bog nam daje svojega sina, govori nam, da smo Njegovi, in pošiljam Njegovega Duha nad nas – pozdravljamo to ponudbo. Naj v nas ne prevlada hudobni duh in njegova dela, temveč Bog po Svetem Duhu, v moči katerega smo Božji otroci.

Odnos Janeza Krstnika je za nas bistvenega pomena, če želimo biti vredni Božjih darov. Potrebno se je zavedati in zavrniti grehe, ki smo jih storili in storili. Sicer Bog nima prostora za manever, pravzaprav mu ga ne damo. Izbira je naša: čigavi sužnji želimo biti? Zapomnimo si, da nas hudobni duh, skozi greh, dodaja, izčrpava in zdrobi. Bog nam po drugi strani daje dostojanstvo po Svetem Duhu in skrbi za nas, da lahko izvajamo dela, ki so mu všeč. V zakramentih se prepusti sebi, da postane in ostane njegova roka napeta na tem svetu, ki nam ga je ustvaril in zaupal.

Verz iz knjige Psalmov je navdihnjen: ′′ Ja, v tvojih atenah je bolje en dan, kot tisoč v moji hiši; stati na pragu hiše mojega Boga je boljše kot živeti v zavesah zlobnih ′′ (Sal 84,11). Raje sem suženj Boga, ker vem, da ničesar ne želim od njega in prejemam več, kot si upam moliti. Nočem biti v bendu zlobnega duha, ki me končno pusti pri miru in me zdrobi. Izbira je moja.

Blagoslov Vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, spuščajte se nad vas, vedno in skozi vas širite. Amen. Amen. Amen. Amen.