Nedeljska misel

Misli za peto velikonočno nedeljo.

Današnji evangelij (Jn 13,31-35) nas v duhu preseli v dvorano zadnje večerje na veliki četrtek zvečer. Sledi namreč prizoru, ko je Jezus umil noge svojim apostolom. Kar temu sledi, je smrtni boj, aretacija, trpljenje in smrt. In seveda vstajenje od mrtvih. Jezus spregovori o tem kot o poveličanju, ki se[…]

Misli za četrto velikonočno nedeljo.

Kdor je izmed Jezusovih ovc, se pravi, kdor je slišal njegov klic »hodi za menoj« in mu sledil, kdor se je odločil, da bo Jezus njegova oporna točka in vodja v življenju, se nima česa bati. Jezus daje močno zagotovilo, da je Bog močnejši od vseh in da mu nihče[…]

Misli za tretjo velikonočno nedeljo.

Konec koncev je alternativa vedno ta: slediti Jezusu ali komu/čemu drugemu, vštevši sebe. Odločitev je naša. Tudi Petru je Jezus postavil to alternativo po neuspešnem ribolovu. Ni bilo prvič in verjetno tudi zadnjič ne. Odločitev za Jezusa se – očitno – mora zgoditi večkrat v življenju, morda celo vsak dan.[…]

Misli za drugo velikonočno nedeljo.

Tudi nas ni bilo zraven, ko je Jezus vstal in se prikazal apostolom, jim odprl razum, da so dojeli pomen Svetega pisma, in jim naročil odpuščati grehe. Tudi nas ni bilo zraven, ko je Jezus živel na zemlji in učil, delal čudeže in oznanjal Božje kraljestvo. Smo pa njegovi, ker[…]

Misli za nedeljo Gospodovega vstajenja.

Zgodovina odrešenja je zgodovina Božjega sklanjanja na zemljo, njegovega približevanja, še več, njegove bližine človeštvu. Zato vsako leto za Veliko noč slišimo odlomke, ki o tem pričajo. Od samega začetka sveta in stvarjenja človeka je Bog zraven, se druži s človekom. Bog se sklanja, da bi vzravnal človeka, mu okrepil[…]