Misli za četrto velikonočno nedeljo.

Vrata, s katerimi se Jezus poistoveti, so ne samo prehod, ampak tudi priložnost. Odprejo se namreč takrat, ko jih mi želimo odpreti. Če želimo stopiti skoznje, se je potrebno ne samo odločiti, ampak tudi dejansko narediti nekaj, da se odprejo. Velikokrat slišim misel, da imajo vrata, skozi katere želi Jezus vstopiti, kljuko samo na naši strani vrat. Mi smo tisti, ki pustimo, da Jezus ali kdo drug vstopi. Če pa je Jezus vrata, ki jih samo mi lahko odpremo, postane on tudi edina pot, ki se nam odpre.

Kakor množice, ki so se v Jeruzalemu zbrale na binkoštni dan, je tudi pred nami odločitev: sprejeti Jezusa in s tem odpreti vrata, ali pa jih pustiti zaprta. Obljuba, da nas Bog lahko odpusti greha in pošlje na nas Svetega Duha, se uresniči samo, če jo sprejmemo, če pustimo, da se na nas uresniči. Z grehom smo Jezusa križali in mu zaprli pot. Smo pripravljeni znova odpreti in si »privoščiti« odpuščanje grehov?

Oznanila o vstajenju, odpuščanju grehov in delovanju Svetega Duha niso vsi sprejeli. Tudi mi z vsakim grehom ne pustimo Jezusa noter, v svoje življenje, v svoje srce. Vedno pa imamo priložnost, da jih znova odpremo. Vedno. Jezus čaka in trka. Če mu odpremo, bomo postali zaupni z njim in on z nami, če mu odpremo, bomo postali domači z njim in tudi on bo domač z nami. Ne bomo se več bali tatov in roparjev, ampak se bomo z njimi zmogli spopasti.

Tatovi in roparji niso samo tisti, ki se tiho priplazijo, da jih je težko opaziti, niso samo tisti, ki se najprej delajo lepe in dobre, ampak so predvsem tisti, ki nas izkoristijo v svoj prid, ki nas obračajo od Jezusa in nas zadržujejo v navidezni varnosti in udobju, na koncu pa nas imajo za klavne ovce. Zaradi njih ostanemo omejeni v staji in v blatu, kjer se umažemo in zadovoljimo s tisto suho travo ali drugo krmo, ki nam je ponujena in nas zamoti, dela še bolj lačne in požrešne, nas pa ne nasiti.
Naj v našem življenju, v nas samih in nato tudi okoli nas zaveje veter Svetega Duha in naj se odprejo vrata za Kristusa, njegovo odpuščanje in odrešenje. Resnična svoboda je tam, kjer vlada Jezus, ne pa tatovi in roparji.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021